Ustanovna listina ZN je bila sicer podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu. Podpisali so jo predstavniki 50 držav udeleženk Konference ZN o mednarodni organizaciji. Med njimi je bila tudi tedanja Jugoslavija, med ustanovne članice pa spada tudi Poljska, ki je kot 51. država svoj podpis prispevala dva meseca kasneje.
24. oktobra jo je ratificirala večina ustanovnih članic na čelu z vsemi petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta - ZDA, tedanjo Sovjetsko zvezo, Kitajsko, Veliko Britanijo in Francijo. Danes združuje 193 držav članic ZN in dve opazovalki (Vatikan, Palestina).
Po drugi svetovni vojni ustanovljena organizacija ZN je naslednica Društva narodov, podobne organizacije, ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni z namenom, da bi preprečila ponovitev spopada globalnih razsežnosti.
V svoji 72-letni zgodovini so Združeni narodi ter njegove specializirane agencije, skladi in programi pomembno prispevali k varovanju mednarodnega miru in varnosti, spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava, razvoju in odpravi revščine ter k izboljšanju dobrobiti ljudi po vsem svetu, navajajo na zunanjem ministrstvu.
A kot je v nagovoru ob dnevu ZN izpostavil generalni sekretar Antonio Guterres, se svet sooča s številnimi izzivi - vse širšimi konflikti, neenakostjo, ekstremnimi vremenskimi pojavi, nestrpnostjo in varnostnimi grožnjami, vključno z jedrskim orožjem.
"Imamo orodje in sredstva, da premagamo te izzive. Vse, kar potrebujemo, je volja," je dejal in dodal, da svetovni problemi presegajo meje, da bi spremenili prihodnost, pa morajo ljudje preseči razlike med sabo. "Ko dosežemo človekove pravice in človeško dostojanstvo za vse ljudi, bodo oni zgradili miren, trajnosten in pravičen svet," je še dejal.
Na "številne izzive, ki so čedalje bolj kompleksni in prepleteni", opozarjajo tudi na MZZ. "Bolj kot kdajkoli prej potrebujemo močne Združene narode kot ključnega akterja za zagotavljanje varnosti, stabilnosti in človeškega dostojanstva za vse," so zapisali.
Slovenija po navedbah MZZ pri svojem delovanju posebno pozornost namenja ohranjanju miru in varnosti, zaščiti in promociji človekovih pravic, preventivni diplomaciji, boju proti podnebnim spremembam, trajnostnemu razvoju ter spoštovanju mednarodnega prava. Tega uteleša prav ustanovna listina ZN, navajajo na ministrstvu in dodajajo, da spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in drugih virov mednarodnega prava, sodi med bistvene elemente mednarodnega miru, varnosti, stabilnosti ter razvoja.
