Kot so danes sporočili iz Zbornice varnosti in zdravja pri delu, upravljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu z vidika staranja delovne sile ne izboljša samo zdravja in vsakdanjega življenja posameznih delavcev, temveč lahko izboljša tudi produktivnost in stroškovno učinkovitost organizacije.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, ki si prizadeva za varnejša, bolj zdrava in produktivnejša delovna mesta v Evropi, je ob tem izpostavila, da so demografske spremembe v strategiji Evropa 2020 opredeljene kot eden od glavnih izzivov za Evropo.
Zato si je treba prizadevati za zagotovitev varnih in zdravih pogojev skozi celotno delovno življenje. Po pričakovanjih bodo namreč do leta 2030 v številnih evropskih državah delavci stari od 55 do 64 let predstavljali vsaj 30 odstotkov delovne sile, so navedli.
Pri spopadanju z izzivi, ki jih prinašata staranje in raznovrstna delovna sila, je zlasti pomembno sodelovanje med vodstvom kadrovskih služb in pristojnimi za varnost in zdravje pri delu. Zato je po njihovem bistveno, da kadrovske politike podpirajo upravljanje varnosti in zdravja pri delu za vse starostne skupine, pri čemer je treba upoštevati značilnosti, potrebe in interese vseh zaposlenih.
Pri delu je tudi ključno preprečevanje nezgod in poklicnih bolezni. Na zdravje ljudi v poznejšem obdobju življenja vplivajo delovni pogoji v zgodnejših letih. Bistven je celostni pristop k upravljanju varnosti in zdravja pri delu, pri katerem se upoštevajo vsi dejavniki, ki bi lahko vplivali na varnost in zdravje.
Pri zagotavljanju dobrega upravljanja tveganj, zlasti psihosocialnih, imajo lahko pomembno vlogo kadrovske politike. Glede na staranje delovne sile imajo vse večji pomen tudi rehabilitacija in politike vračanja na delo po bolezni. Kot dober primer celostnega pristopa k upravljanju varnosti in zdravja pri delu agencija izpostavlja koncept delovne sposobnosti.