Kot pravijo na ministrstvu, priprava vsega potrebnega za reorganizacijo sodišč poteka po načrtu, ki sta ga uskladila ministrstvo in vrhovno sodišče.
Ministrstvo je sicer vrhovnemu sodišču prve smernice reorganizacije sodišč, ki so bile nato podlaga za nadaljnjo razpravo, predstavilo pred enim letom. Spomladi letos so nato na ministrstvu pripravili prvi osnutek dokumenta, ki je govoril o novi shemi sodišč.
Na podlagi osnutka je sledilo nekaj sestankov z vrhovnim sodiščem. Septembra letos se je pravosodni minister Goran Klemenčič sestal še z drugimi predstavniki sodstva, Sodnega sveta in Slovenskega sodniškega društva, na katerem so bila sprejeta izhodišča za nadaljnje delo pri reorganizaciji mreže sodišč.
V začetku oktobra 2017 je predsednik vrhovnega sodišča sklical vse predsednike sodišč in na sestanek povabil tudi ministra za pravosodje. Dogovorili so se, da bodo predsedniki višjih sodišč predlagali kandidate za člane delovne skupine, ki bo sodelovala pri oblikovanju nove mreže sodišč. 10. oktobra je nato predsednik vrhovnega sodišča izdal odločbo in v delovno skupino imenoval 12 članov, v kateri so predsedniki sodišč različnih stopenj.
Predlagane spremembe, kot so oblikovane trenutno, predvidevajo uvedbo enovitega sodišča na prvi stopnji, kar pomeni, da se sodniki na prvi stopnji več ne bi delili na okrajne in okrožne. Predvidevajo tudi uveljavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč, ustanovitev specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala ter vzpostavitev enotnega sodnega okrožja v Ljubljani z uvedbo dveh okrožnih sodišč, od katerih bo eno pristojno pretežno za kazensko-gospodarske zadeve, drugo pa pretežno za civilne zadeve.
Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da nobeno sodišče ne bo ukinjeno. Vzpostavljeno bo le okrožje kot osnovna sodnoupravljavska enota.
Z novo mrežo sodišč želijo na ministrstvu povečati kakovost dela sodnega sistema, njegovo učinkovitost in dostopnost ter povečati zaupanje javnosti v sodstvo. "Z enovitim sodnikom na prvi stopnji in okrožjem kot osnovno organizacijsko ravnijo sodišč bo več možnosti za specializacijo sodnikov in prerazporejanje zadev. Sodniki bodo enakomerneje obremenjeni, s čimer se bo povečala dostopnost sodnega sistema. Omogočena bo večja preglednost delovanja sodišč. S spremembo okrajnih sodišč v izpostave okrožnih sodišč pa bo predsednikom okrožnih sodišč dana možnost racionalizacije poslovanja okrožja tako v smislu delovanja kot tudi v finančnem pogledu," pravijo na ministrstvu.
Celoten postopek priprave nove mreže sodišč je po navedbah ministrstva "v zaključni fazi priprave gradiva za začetek postopka sprememb zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi". Sledili bodo še sestanki z delovno skupino iz sodstva in oblikovanje končne različice gradiva.
Ob tem dodajajo, da pri pripravi sprememb upoštevajo smernice Evropske komisije za učinkovitost sodstva in predloge vrhovnega sodišča kot vrha sodne veje oblasti in s tem tudi vrha sodne uprave. Upoštevajo tudi krovne cilje slovenskega sodstva, ki so bili določeni v okviru strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020.
