Voditelji sedemindvajseterice so pozvali k začetku "notranjih pripravljalnih pogovorov" o prihodnjih odnosih z Veliko Britanijo ter o prehodnem obdobju po brexitu in pred uveljavitvijo novega partnerstva.
Politična gesta, s katero se želi EU približati Britaniji, ki poziva k takojšnjim pogajanjem o prihodnjih odnosih, naj bi omogočila preboj do konca leta.
EU sicer še vedno vztraja, da je za začetek pogajanj o prehodnem obdobju in prihodnjih odnosih treba najprej doseči zadosten napredek pri treh prednostnih ločitvenih vprašanjih - pravicah državljanov, finančni poravnavi in meji na irskem otoku.
"Poročila o zastoju med EU in Britanijo so bila pretirana. Napredek ni zadosten, kar pa ne pomeni, da napredka sploh ni," je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
"Potrebujemo pozitivno zgodbo," je še poudaril Tusk ter izpostavil, da je bilo ključno ponovno vzpostaviti vzdušje zaupanja in dobre volje, kar jim je tudi uspelo.
Tudi britanska premierka Theresa May je v Bruslju izpostavila optimizem, da bo mogoče doseči dober in pozitiven dogovor. "Ambiciozno in pozitivno gledam na prihodnost in pogajanja," je poudarila.
O podrobnostih najbolj občutljivega vprašanja, finančne poravnave, pa ni želela govoriti. Ni želela potrditi nobene številke, ki krožijo v javnosti. Ponovila je britansko stališče, da bo mogoče dokončen finančni dogovor doseči šele v sklopu pogajanj o prihodnjih odnosih, in ostala v okviru zavez, podanih v govoru v Firencah.
Tedaj je britanska premierka zagotovila dvoje: da ne bo nobena članica zaradi brexita plačala več ali prejela manj denarja. To se razume kot zagotovilo, da bo Britanija prispevala okoli 20 milijard evrov, kolikor znaša njen neto prispevek v proračun do konca sedanjega večletnega finančnega okvira.
Drugo finančno zagotovilo britanske premierke iz Firenc pa je, da bo Britanija poplačala vse finančne obveznosti, ki jih je prevzela kot članica unije. Koliko naj bi to konkretno zneslo, za zdaj ni jasno.
Na vprašanje, kaj se mora zgoditi v pogajanjih o finančni poravnavi, da bo mogoče napredek oceniti kot zadosten, je slovenski premier Miro Cerar ocenil, da bo verjetno treba jasno določiti tako namen in področja kot vsaj okvirne zneske. "To bo zagotovo eden najtrših orehov v tem prvem delu pogajanj, ki pa mora biti strt," je poudaril.
Tudi drugi voditelji so v glavnem prav tako izpostavljali optimizem. Nemška kanclerka Angela Merkel je na primer poudarila, da ni nikakršnih indicev, da pogajanja ne bodo uspešna.
Izpostavljali pa so tudi, da ni britanska premierka predstavila nič novega. Mayeva je nekoliko podrobneje predstavila stališča iz Firenc, kar je bilo koristno, ni pa nobenih novih predlogov, je po koncu prvega dne vrha povedal nizozemski premier Mark Rutte.
Tudi slovenski premier je izpostavil pripravljenost Mayeve na nadaljnja pogajanja in njeno odprtost, da prisluhne drugi strani, a opozoril, da tega ni podkrepila s konkretnimi predlogi. "Pogrešamo konkretnejše in jasne predloge," je poudaril Cerar.
"Hudič je v podrobnostih," je opozoril malteški premier Joseph Muscat, ki je prav tako izpostavil dobro vzdušje, a dodal, da to ne spreminja ocene, da ni zadostnega napredka za prehod v drugo fazo pogajanj, ki bo pokrivala zlasti trgovinske odnose.
Cilj je prehod v drugo fazo do konca leta, a neuradno je ob vsem uradnem optimizmu slišati tudi neuradne ocene, da je ta scenarij izjemno težko izvedljiv in da je realneje pričakovati preboj prihodnjo pomlad.
Voditelji 27 članic so pregledali tudi napredek pri odločanju o selitvi evropskih agencij za banke in zdravila iz Londona. Odločitev se pričakuje novembra. Za sedeža se poteguje 23 mest, med katerimi ni slovenskih. Slovenija odločitve, koga bo podprla, še ni sprejela.
Poleg brexita je bil danes v ospredju "načrt voditeljev" za pripravo na prihodnost brez Britanije. Tusk je zadovoljen z nedvoumno podporo temu načrtu, ki vključuje nove metode dela za zagotovitev učinkovitejšega odločanja ob ohranitvi enotnosti EU. Tusk je načrt pripravil po posvetovanju z vsemi voditelji članic EU, zato se tudi imenuje "načrt voditeljev".
"Naloga ni lahka, saj je ambicija načrta voditeljev soočenje z najbolj spornimi vprašanji, kot so reforma območja evra, migracijska kriza, notranja varnost, trgovina in prihodnje financiranje EU," je poudaril Tusk.
Tusk je novo metodo dela opisal kot posrednejšo in obenem bolj neformalno, ki naj bi zagotovila iskreno soočenje mnenj na področjih, kjer evropsko sodelovanje ni dobro. "Konfrontacija je zdrava, dokler je spoštljiva in omogoča premik naprej," je poudaril.
Slovenski premier Cerar predloge podpira, saj meni, da so metodologija in poudarki pravi. Izpostavlja enotnost, osredotočenost na prave potrebe državljanov in boljšo komunikacijo, vključno z večjo vključenostjo parlamentov.
Predlagane spremembe vodijo v pogostejšo uporabo okrepljenega sodelovanja oziroma koncepta Evrope več hitrosti, a vprašanje, ki je včasih močno delilo članice, se trenutno nikomur ne zdi problematično.
