Ministrstvo za zdravje v osnutku zakona, ki gre danes v javno obravnavo, predlaga obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, v katero bi se prenesli obstoječi viri za dolgotrajno oskrbo odraslih in starejše populacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (približno 114 milijonov evrov) in zavarovanja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (približno 79 milijonov evrov). Ta sredstva bodo le pretvorili v novo prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo, pri čemer bodo delojemalci plačevali 0,71 odstotka zavarovalne osnove, delodajalci pa 0,59 odstotka.
Prav tako bi dolgotrajno oskrbo plačevali iz državnega in občinskih proračunov, denimo za brezposelne, socialno ogrožene itd. S tem bi nabrali 53 milijonov evrov. Ostalih 110 milijonov evrov, kolikor je potrebno, da bi krili storitve iz dolgotrajne oskrbe v višini okoli 300 milijonov evrov na leto, pa bi dobili z obveznim doplačilom za dolgotrajno oskrbo v višini 0,48 odstotka od neto zavarovalne osnove.
Po besedah generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Tatjane Buzeti s finančnim ministrstvom še niso usklajeni, na kakšen način bi zbrali teh manjkajočih 110 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance sicer ne komentirajo, kakšen je njihov predlog, a neuradno naj bi želeli pavšalni znesek, ki bi ga posameznik plačeval za dolgotrajno oskrbo.
Po navedbah Buzetijeve bi zaposleni morali za dolgotrajno oskrbo dodatno plačati med 4,3 in 31,6 evra na mesec (predlog predvideva socialno kapico), upokojenci bi plačevali med 1,4 in 19,8 evra, brezposelni pa med 2,6 in 6,6, kar bi sicer nase prevzel občinski oz. državni proračun.
Iz javnih sredstev bi bilo kritih 70 odstotkov stroškov oskrbe v formalni dolgotrajni oskrbi. Ostalih 30 odstotkov pa bi plačal posameznik oz. bi se po besedah ministrice odprl prostor za zavarovalnice.
Glede na to, da občine danes krijejo najmanj 50 odstotkov za formalno oskrbo, bi po navedbah Buzetijeve določene skupine po novem plačevale manj, a ne vsi. Tisti, ki imajo danes najvišje dodatke, bodo plačevali nekoliko več, je dejala in dodala, da pa bo novi sistem bolj enakovredno obravnaval upravičence in ne bodo več v privilegiranem položaju "tisti, ki se znajdejo bolje".
Po novem bi bili upravičenci do dolgotrajne oskrbe umeščeni v pet kategorij. V katero kategorijo, če sploh bodo uvrščeni, bodo ocenjevali glede na njihove telesne in mentalne potrebe, psihosocialno podporo ter glede na to, kakšno pomoč potrebujejo pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, je pojasnila Buzetijeva.
Posameznik bo lahko izbiral, ali bo prejemal denarni prejemek (za vseh pet kategorij), ali osebnega pomočnika v najvišji kategoriji upravičenosti ali pa pravico do storitev v formalni oskrbi na domu ali v instituciji (domovi za starejše občane).
Orodje za upravičenost in umestitev v kategorije so po njenih besedah razvili v Nemčiji, kjer ga letos že uspešno uporabljajo. Sicer pa ministrstvo načrtuje tudi dvoletni pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, po katerem bi na podlagi slovenskih izkušenj popravili to orodje.
Po besedah predstavnika sindikalne strani Jakoba Počivavška je bilo v današnji razpravi na Ekonomsko-socialnem svetu izpostavljenih kar nekaj pomislekov in opozoril. Po njegovem mnenju bi bilo treba bolj urediti problematiko neformalne oskrbe, ki po njihovem mnenju ostaja precej deregulirana. Prav tako bi bilo treba po njegovem mnenju najti način, kako osebe, ki so dolgotrajno oskrbovale svojca, vključiti nazaj na trg dela, ko ta oskrba ne bo več potrebna. Po njegovem mnenju tudi ni smiselno tako ločevati neformalno in formalno dolgotrajno oskrbo.
Po mnenju predstavnice delodajalcev Tatjane Čerin pa so izhodišča glede zakona primerna, je pa še odprto vprašanje financiranja, saj predlog še ni usklajen z ministrstvom za finance. Ob tem se je obregnila tudi ob to, da še vedno niso prejeli predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi bil usklajen z ministrstvom za finance.
"Na žalost se bližamo zaključku mandata, a zdravstvene reforme ni. Ne bom rekla, da ni ničesar narejenega. Marsikaj se dogaja, spremembe so. Ampak delodajalci smo kot ključni plačniki v zdravstveno blagajno prepričani, da je treba narediti več na racionalni porabi obstoječih zbranih sredstev," je dejala.
Danes so obravnavali tudi predlog pravilnika o poklicnih boleznih, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje. Predstavnica sindikatov Lučka Böhm je obravnavo označila kot prelomno in zgodovinsko, saj so na ta trenutek čakali 26 let. Glede na to, da se je v razpravi odprlo več vprašanj, pa bo skupna delovna skupina v 10 dneh skušala najti odgovore nanje. Želijo si namreč, da bi bil pravilnik sprejet še letos in bi začel veljati v prihodnjem letu.
ESS je danes obravnaval tudi proračunske dokumente za leti 2018 in 2019. Po besedah predsednika sindikata Pergam Jakoba Počivavška sindikati pozdravljajo spremembe proračuna, ki bodo dodelile več sredstev nekaterim področjem, med drugim znanosti. Ključna točka, ki so jo izpostavili, pa je bilo vprašanje, ali postavke dejansko odražajo tisto, kar je bilo oziroma naj bi še bilo dogovorjeno s socialnimi partnerji. Izpostavili so tudi, da je čas za sprostitev varčevalnih ukrepov. Pri zakonu o izvrševanju proračuna pa so podali predlog, ki bi javnemu sektorju omogočil zaposlitev zunanjih sodelavcev.
