V letu 2019 vlada načrtuje 9,75 milijarde evrov proračunskih prihodkov, kar je 0,8 odstotka več od načrtovanih v letu 2018. V podobni višini so načrtovani tudi odhodki, in sicer pri 9,70 milijarde evrov oz. 0,7 odstotka višje kot leto prej. Pri zvišanju teh številk je vlada izhajala iz najnovejših napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki Sloveniji čez dve leti obetajo 3,2-odstotno gospodarsko rast.
Med prednostnimi nalogami proračuna je ministrica izpostavila vlaganja v infrastrukturo za večjo kakovost življenja in dela, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje in povečanje varnosti v najširšem pomenu.
Kot je razvidno iz obravnavanega dokumenta, bo proračunski presežek leta 2019 znašal blizu 54 milijonov evrov. Več prihodkov, kot pa je predvidena poraba, se bo sicer po več letih primanjkljaja steklo v državno blagajno že prihodnje leto, za katero bodo predlog sprememb proračuna člani odbora obravnavali čez tri tedne.
Medtem ko so ostala delovna telesa že preučila predlog tako sprememb proračuna za leto 2018 kot tudi proračuna za leto 2019, pa je odbor za finance danes vzel pod drobnogled le slednjega. Rok za vlaganje dopolnil k predlogu proračuna za prihodnje leto se namreč še ni iztekel.
Andrej Šircelj (SDS) je ocenil, da gre za računovodski dokument brez vizije. "Ta vlada bo le malo povečala pokojnine, a da bi sprejela kakšen strukturni ukrep - to pa ne," je dejal.
Nasprotno je Vojka Šergan (SMC) o predlogu proračuna za leto 2019 menila, da je razvojno naravnan. Pokriva namreč vlaganja tako v zdravstvo, kot tudi v varnost, infrastrukturo ter znanost in inovacije, kar je za "izboljšanje kakovosti življenja naših ljudi zelo pomembno". Pomembno se ji zdi tudi, da se bo postopna konsolidacija javnih financ nadaljevala tudi v letu 2019. "Res nismo naredili strukturnih reform, a delamo na prestrukturiranju davčnih bremen in učinki se že kažejo," je dejala.
Janko Veber (SD) je pričakoval več sredstev za področje znanosti. "Morali bi v večji meri prisluhniti znanosti ter si s tem v prihodnosti zagotoviti višjo dodano vrednot in s tem višje prihodke proračuna," je dejal. Vraničar Ermanova je sicer dejala, da se za znanost zagotavlja znatno več, kot vlada ocenjuje, da bo porabljeno letos.
Da se namenja premalo sredstev za raziskave in razvoj, je menil tudi Jožef Horvat (NSi). "Pot k ekonomskemu napredku in konkurenčnosti je močno povezana s povečanjem investicij v raziskave in inovacije," je dejal poslanec iz Pomurja, ki je tudi opozoril, da do konca leta 2019 ni zagotovljenega dovolj denarja za izvajanje zakona o razvojni podpori Pomurju.
Luka Mesec (Levica) je spomnil na rast prihodkov ter dejal, da ne trdi, da bi morali ves presežek usmeriti v tekočo porabo, a da predlog ne odgovarja na družbene potrebe. Med temi je izpostavil zdravstvo in stanovanja za mlade.
Tudi Alenka Bratušek (NP) v obravnavanih dokumentih ne vidi odgovora na vprašanje, kaj se bo naredilo za izboljšanje razmer v zdravstvu. "Prav tako v njih ni besedice o mladih ali dolgotrajni oskrbi," je dejala in bila še posebej kritična do načrtovanih sredstev za pokojnine. In medtem ko je Horvat vprašal, ali smo pripravljeni na naslednjo krizo, je tudi Bratuškova opozorila, da bi se morali v dobrih časih pripraviti za to, da bomo v krizi lahko ukrepali.
Poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa so do izteka roka, 16. oktobra, k predlogu proračuna za leto 2019 vložili 14 dopolnil. Do vseh se je na današnji seji opredelil odbor za finance kot matično delovno telo in vse zavrnil.
Zdaj bo morala vlada na osnovi pripomb poslancev ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto pripraviti dopolnjen predlog proračuna za leto 2019, nato pa ga bo potrjeval DZ skupaj s spremembami proračuna za leto 2018, kar se bo predvidoma zgodilo na redni novembrski seji.
