"Poročila o zastoju med EU in Britanijo so bila pretirana. Napredek ni zadosten, kar pa ne pomeni, da napredka sploh ni," je po koncu vrha poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Ob tem je obljubil, da bo sedemindvajseterica tudi v prihodnje k pogajanjem pristopala pozitivno in konstruktivno, ter izrazil upanje, da bo zadosten napredek mogoče doseči decembra.
EU še vedno vztraja, da je za začetek pogajanj o prehodnem obdobju in prihodnjih odnosih treba najprej doseči zadosten napredek pri treh prednostnih ločitvenih vprašanjih - pravicah državljanov, finančni poravnavi in meji na irskem otoku.
Napredek je za zdaj nezadosten, znova ga bo ocenila decembra. Da bi bila pripravljena na takojšen začetek pogajanj o prehodnem obdobju in prihodnjih odnosih, če bo do takrat zagotovljen zadosten napredek, pa bo unija začela notranje pogovore o tem.
Britanska premierka Theresa May je po dvodnevnem vrhu v Bruslju izpostavila optimizem, da bo mogoče doseči dober in pozitiven dogovor. "Ambiciozno in pozitivno gledam na prihodnost in pogajanja," je poudarila.
Z optimizmom se je odzvala tudi na vprašanja o možnosti scenarija brez dogovora. Optimistična je, da bo dogovor mogoče doseči, vendar pa bi bilo neodgovorno, če ne bi bili pripravljeni na vse možnosti, je dejala.
Mayeva ni želela potrditi nobene številke, ki krožijo v javnosti. Ponovila je britansko stališče, da bo mogoče dokončen finančni dogovor doseči šele v sklopu pogajanj o prihodnjih odnosih, in ostala v okviru zavez, podanih v govoru v Firencah.
Tedaj je britanska premierka zagotovila dvoje: da ne bo nobena članica zaradi brexita plačala več ali prejela manj denarja. To se razume kot zagotovilo, da bo Britanija prispevala okoli 20 milijard evrov, kolikor znaša njen neto prispevek v proračun do konca sedanjega večletnega finančnega okvira.
Drugo finančno zagotovilo britanske premierke iz Firenc pa je, da bo Britanija poplačala vse finančne obveznosti, ki jih je prevzela kot članica unije. Koliko naj bi to konkretno zneslo, za zdaj ni jasno.
Za zadosten napredek glede finančne poravnave naj bi bilo po nekaterih neuradnih informacijah dovolj opredeliti skupna načela za izračun finančnih obveznosti Britanije, ne bi bilo pa treba določiti konkretnih številk.
Slovenski premier Miro Cerar je v povezavi s finančno poravnavo ocenil, da bo verjetno potrebno oboje: tako jasno določeni nameni in področja kot vsaj okvirni zneski. "To bo zagotovo eden najtrših orehov v tem prvem delu pogajanj, ki pa mora biti strt," je poudaril.
Najdlje sta strani v pogajanjih o pravicah državljanov. Mayeva je v četrtek v odprtem pismu ocenila, da je dogovor o tem na dosegu, in izrazila prepričanje, da ga je s prožnostjo in ustvarjalnostjo na obeh straneh mogoče doseči v prihodnjih tednih.
Voditelji preostalih članic EU so v glavnem prav tako izpostavljali optimizem. Nemška kanclerka Angela Merkel je na primer poudarila, da ni nikakršnih indicev, da pogajanja ne bodo uspešna.
Izpostavljali pa so tudi, da ni britanska premierka predstavila nič novega. Mayeva je nekoliko podrobneje predstavila stališča iz Firenc, kar je bilo koristno, ni pa nobenih novih predlogov, je po koncu prvega dne vrha povedal nizozemski premier Mark Rutte.
Slovenski premier je izpostavil pripravljenost Mayeve na nadaljnja pogajanja in njeno odprtost, da prisluhne drugi strani, ni pa tega podkrepila s konkretnimi predlogi. "Pogrešamo konkretnejše in jasne predloge," je poudaril Cerar.
"Hudič je v podrobnostih," je opozoril malteški premier Joseph Muscat, ki je prav tako izpostavil dobro vzdušje, a dodal, da to ne spreminja ocene, da ni zadostnega napredka za prehod v drugo fazo pogajanj, ki bo pokrivala zlasti trgovinske odnose.
Voditelji 27 članic so danes tudi pregledali napredek v procesu odločanja o selitvi evropskih agencij za banke in zdravila iz Londona. Odločitev naj bi sicer sprejeli novembra. Za sedeža se poteguje 23 mest, med katerimi ni slovenskih.
Na vprašanje, koga podpira Slovenija, je premier Cerar odgovoril, da bo to znano ob pravem času, da odločitev še ni dokončno sprejeta in da je pogovorov veliko. Skupna odločitev je predvidena prihodnji mesec in takrat bo imela tudi Slovenija jasno stališče, je dejal.
