Zakon o evidentiranju nepremičnin je po navedbah ministrstva treba spremeniti v delih, pri katerih se je veljavna ureditev glede evidentiranja in spreminjanja podatkov v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin pokazala kot pomanjkljiva ali neustrezna zlasti z vidika izvajanja sistema množičnega vrednotenja nepremičnin.
Pri zemljiškem katastru so predvidena bolj jasna pravila vodenja in usklajevanja podatkov o dejanski rabi zemljišč, ki se bodo še naprej prevzemala iz evidenc organov, ki urejajo posamezne vrste dejanske rabe (npr. kmetijska, gozdna, pozidana zemljišča) in bodo morali poskrbeti, da so podatki pravilni. Predvidena je tudi lokacijska izboljšava podatkov, za kar je predvidena uvedba nove geodetske storitve.
Pri katastru stavb bodo med drugim uskladili pravila za vpisovanje podatkov o lastnikih delov stavb s pravili za vpisovanje teh podatkov v zemljiško knjigo. "Delitev" stavbe na več delov stavbe bo za stanovanjske stavbe, zgrajene po 1. januarju 2003, omejeno; dovoljeno bo le, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo.
Pri registru nepremičnin bo jasneje določeno vodenje podatkov o nepremičninah, med drugim se bo dosledno upoštevalo zakonsko določene pristojnosti organov, ki podatke posredujejo.
Po predlogu bodo lastniki nepremičnin enkrat letno prejeli obvestilo, če se bodo podatki v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin spremenili in lastniki ne bodo o njih obveščeni že z upravno odločbo ali obvestilom. Med drugim bo šlo za spremembe podatkov, ki se vodijo le v registru nepremičnin (npr. letnica obnove stavbe), spremembe podatkov, ki se prevzamejo iz drugih evidenc ter se v zemljiški kataster in register nepremičnin vpišejo na podlagi grafičnega preseka, in za spremembe podatkov zaradi lokacijske izboljšave zemljiškega katastra.
Novela naj bi s širšimi in jasneje določenimi možnostmi ukrepanja geodetskega inšpektorja prinesla bolj učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonskih določil.
Ministrstvo sicer načrtuje pripravo tudi novega zakona, ki bo spremenil koncept zakona o evidentiranju nepremičnin, in sicer zakona o katastru nepremičnin, po katerem se bo namesto sedanjih treh evidenc (zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin) oblikovala enotna evidenca - kataster nepremičnin.
Poleg tega naj bi novi zakon prinesel informacijsko prenovo nepremičninskih evidenc, ki naj bi zagotavljala informacijsko podporo za sprotno evidentiranje podatkov o nepremičninah, za vzpostavitev učinkovitih povezav z zemljiško knjigo ter povezovanje z drugimi zbirkami prostorskih podatkov. Spremembe sistema evidentiranja nepremičnin bodo pripravljali v okviru projekta Program projektov eProstor v finančni perspektivi 2014-2021, so navedli na ministrstvu.
V postopku DZ je že predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga je vlada potrdila julija letos in s katerim naj bi posodobili sistem množičnega vrednotenja. To je potrebno med drugim zaradi odločitve ustavnega sodišča, da se vrednosti, določene po sedanjem sistemu, ne sme uporabiti za obdavčitev.
Po novem naj bi lastniki in občine sodelovali v fazi oblikovanja modelov vrednotenja, lastniki pa naj bi lahko vplivali tudi na pripis vrednosti posamezni nepremičnini, in sicer z dokazovanjem posebnih okoliščin, kot so posebej ugodna ali neugodna mikrolokacija, nestandardna kakovost in poškodbe nepremičnine.
