Zakonodaja o napotenih delavcih ureja pogoje, pod katerimi lahko delavci, ki delajo v drugi članici EU, še naprej plačujejo socialne prispevke v matični državi.
Cilj nove zakonodaje, ki se uvaja zaradi očitkov glede pogostih zlorab, je zagotoviti poštene plačne pogoje in enakovredno obravnavo napotenih in lokalnih delavcev ter obenem zavarovati načelo prostega pretoka storitev.
Po letu in pol pogajanj so odprta še tri vprašanja: najdaljše trajanje napotitve, čas za prenos direktive in vprašanje obravnave mednarodnega cestnega prometa.
V ospredju pozornosti je vprašanje najdaljše možne napotitve, ki pa ni tudi najtežje. Višegrajske države želijo dveletno obdobje, druga skupina držav na čelu s Francijo pa enoletno.
Glede vprašanja, v kolikšnem času naj članice direktivo prenesejo v svoj pravni red, je zadnji kompromisni predlog triletno obdobje. Stališča, ki jih zagovarjajo članice, se sicer gibljejo od dveh do petih let.
Najtrši oreh je vprašanje obravnave transporta. Višegrajska četverica, Španija, Portugalska in še nekatere države, med katerimi je po neuradnih informacijah tudi Slovenija, želijo, da je transport izvzet iz direktive o napotenih delavcih. Druga skupina držav s Francijo in Nemčijo na čelu pa temu nasprotuje.
Cilj je doseči načelni dogovor, ki bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. Viri pri EU so bili pred sestankom optimistični, da je vzdušje konstruktivno in da je dogovor na dosegu.
Optimistična sta bila ob robu vrha EU konec minulega tedna tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in poljska premierka Beata Szydlo, ki zastopata skrajni stališči v tej razpravi.
