Ker Slovenija v zadnjem obdobju beleži gospodarsko rast, se zdi Čušu smiselna postopna odprava ukrepov, ki so bili sprejeti v času krize. "Če krize ni več, ne vem, zakaj bi morali ukrepi iz krize še veljati," je oktobra dejal na seji odbora za finance. Pred tem je predlog novele zakona o DDV z isto vsebino prav tako neuspešno vložil že konec lanskega decembra.
Ker se je obravnava predloga zakona končala že na seji delovnega telesa, so danes svoja stališča predstavili le v posameznih poslanskih skupinah. Pri tem so Čuševemu predlogu kimali le v SDS in NSi.
Po mnenju Andreja Širclja (SDS) je država v takšnem finančnem stanju, da bi to znižanje lahko prenesla. Kot je dejal, so se prihodki vseh javnih blagajn ob gospodarski rasti bistveno povečali, zato ni nobenega razloga, da se splošna stopnja DDV zacementira pri 22 odstotkih. "Znižati bi se morala na tisto iz predkriznih časov, to je 20 odstotkov," je dejal.
S tem bi po Šircljevem mnenju pridobili vsi, s čimer se je strinjal tudi Jožef Horvat (NSi), ki je menil, da bi znižanje DDV zagotovo povečalo potrošnjo, spodbudilo gospodarsko aktivnost in izboljšalo pogoje za poslovanje podjetij. "Politika visokih davkov izkazuje veliko nezaupanje do sposobnosti državljanov za upravljanje z denarjem, ki ga sami zaslužijo," je dejal.
V Levici so po drugi strani opozorili, da Čuš v svoj predlog ni vključil rešitve, kako bi nadomestili 300-milijonski izpad proračunskih prihodkov zaradi znižanja DDV. Načeloma bi se dalo ta izpad nadomestiti z višjimi davki na kapital in premoženje, kar bi se zdelo Mihi Kordišu (Levica) v redu. "Ampak poslanec Čuš tega žal ne predlaga," je dejal Kordiš in dodal, da bi torej morali v primeru sprejema novele zakona zmanjšati javne izdatke za 300 milijonov evrov, kar pa bi se zagotovo izvedlo na račun socialno najšibkejših in delavcev.
Podporo Čuševemu predlogu so prav tako odrekli v koalicijskih strankah. Uroš Prikl (DeSUS) in Vojka Šergan (SMC) sta podvomila, da bi trgovci kar avtomatično znižali cene, Janko Veber (SD) pa je opozoril, da bi znižanje DDV pomenilo tudi zelo hud poseg v državna proračuna za leti 2018 in 2019, ki sta ravno zdaj v zakonodajnem postopku.
