Po predlogu novel zakona o sodiščih in zakona o državnem tožilstvu bi morala okrožna sodišča oblikovati posebne oddelke, ki bi se ukvarjali izključno s sojenjem v zadevah bančnega kriminala, podoben oddelek, namenjen pregonu bančne kriminalitete, pa bi morali ustanoviti tudi na vrhovnem državnem tožilstvu.
V NSi so tako rešitev predlagali, ker so prepričani, da bi na ta način izboljšali kazenski pregon bančnega kriminala, saj bi se lahko posamezni sodniki in tožilci v okviru oddelkov osredotočili zgolj na ta segment kriminalitete. Na drugi strani so predstavniki vlade na odboru za pravosodje, ki je zavrnil oba zakonska predloga, poudarili, da ustanavljanje takšnih oddelkov omogoča že zdajšnja zakonodaja, zato posebne spremembe zakonodaje niso potrebne.
Matej Tonin (NSi) je danes izrazil razočaranje, da se poslovnik DZ razlaga tako, da je mogoče nek zakon zavrniti že na seji odbora, nato pa da se o njem opravi le še razprava na plenarni seji brez glasovanja. "Ne moremo se strinjati, da devet poslancev lahko povozi voljo 38 poslancev. S strani predsedujočega je bil na odboru poslovnik razlagan na način, da če je na odboru sprejet sklep, da je zakon neprimeren za nadaljnjo obravnavo, potem se v drugi obravnavi na plenarni seji glasovanje opravi, če pa poslanci na odboru zakon zavrnejo, pa glasovanja na plenarni seji ni. Kje je tukaj logika," se je vprašal. Izrazil je prepričanje, da bi se morala usoda zakonov določati na plenarnem zasedanju in ne na odborih.
Anja Bah Žibert (SDS) je poudarila nujnost po boljšem pregonu bančne kriminalitete. "Ta nas je do zdaj stala že pet milijard evrov, žal pa do zdaj za to ni še nihče odgovarjal," je dejala in opozorila, da kljub temu, da je problematika pereča, koalicija zavrača vse predloge v smeri, ki bi pregon izboljšali.
Bojan Dobovšek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je ocenil, da so spremembe, ki sta jih predvidevali noveli, nujne, saj je tudi finančna kriminaliteta vse bolj pereča. A poleg zakonskih sprememb je po njegovi oceni veliko odvisno tudi od sodnikov in tožilcev samih.
Ksenija Korenjak Kramar (SMC) je podobno kot vlada ocenila, da je cilje predlaganih novel mogoče doseči že znotraj obstoječe zakonodaje, a dodala, da je to avtonomna presoja sodišča in tožilstva. Podobno je ocenila Marjana Kotnik Poropat (DeSUS).
Po predlogu spremembe zakona o lokalni samoupravi pa bi morale občine uvesti t. i. participatorne proračune, na podlagi katerih bi o tem, za kaj bo porabljen del občinskih sredstev, neposredno odločali krajani. Večini poslancev se zamisel sicer zdi dobra, a so že na odboru za notranje zadeve, ki je zakon zavrnil, prevladali tisti, ki menijo, da je premalo dodelana.
