"Vlada zato predlaga DZ, da omenjene dokumente sprejme v predlagani obliki. Glede na tveganja, ki obstajajo, bo vlada tekoče spremljala gibanja v javnih financah in pravočasno predlagala ustrezne ukrepe," piše v stališču vlade, sprejetem na dopisni seji, do ocene fiskalnega sveta o skladnosti proračunskih dokumentov s fiskalnimi pravili.
Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, vlada sledi postopni in zmerno restriktivni fiskalni politiki z omejevanjem rasti izdatkov kljub doseženi višji, to je 3,1-odstotni gospodarski rasti v letu 2016 in dobrim makroekonomskim gibanjem v prvi polovici tega leta, ko je bila gospodarska rast glede na enako obdobje lani 4,7-odstotna.
"S tako naravnano fiskalno politiko vlada znižuje javnofinančni primanjkljaj (brez izdatkov za sanacijo bank) že vse od leta 2013, in sicer s 4,7-odstotnega primanjkljaja v letu 2014 na 1,9-odstotni primanjkljaj v letu 2016. Vlada načrtuje, da bo nominalni primanjkljaj v naslednjih treh letih še zmanjšala in v letu 2019 dosegla presežek v višini 0,8 odstotka BDP," so poudarili.
Srednjeročna fiskalna politika po vladinem mnenju ostaja skladna z zakonom o fiskalnem pravilu, saj se predvideva uravnoteženje oz. skladnost s paktom za stabilnost in rast ob upoštevanju položaja Slovenije v gospodarskem ciklu.
Gospodarska rast se je pospešila, letos bo po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) 4,4-odstotna. Vlada sicer ob spremenjeni jesenski napovedi gospodarskih gibanj začrtano pot uravnoteženja javnih financ ohranja.
Po ocenah ministrstva za finance bo primanjkljaj sektorja država konec 2017 dosegel okoli 0,8 odstotka BDP, potem ko je bil lani pri 1,9 odstotka BDP. "Enoodstotno znižanje nominalnega salda sektorja država se ne odraža ustrezno v fiskalnem naporu leta 2017 zaradi specifik metodologije izračunavanja in posebnosti položaja slovenskega gospodarstva v ciklu ter s tem povezanih negotovosti v oceni proizvodne vrzeli," so pojasnili.
V letu 2018 je Slovenija ohranila oz. glede na nove izračune še povečala fiskalni napor. Tako vlada predvideva doseganje strukturnega napora v višini 0,6 odstotka BDP (nominalnega v višini 1,2 odstotka) na ravni sektorja država.
Za toliko se spremeni strukturni saldo od leta 2017 do 2018 ob predpostavkah jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umarja in izračunih proizvodne vrzeli ministrstva za finance, kar se je odrazilo ob spremembi napovedi v oceni presežka sektorja država (predvideni presežek v višini 0,4 odstotka BDP).
"Tudi predloga sprememb državnega proračuna za leto 2018 in proračun za leto 2019 sledita začrtani poti uravnoteženja in zagotavljata doseganje ciljnih saldov, delno skladnih s fiskalnim pravilom in paktom stabilnosti in rasti," so poudarili.
Ugodnejši makroekonomski trendi in napovedi omogočajo višanje zgornjih mej odhodkov sektorja država in posameznih blagajn. "To nam hkrati omogoča postopno doseganje javnofinančnih ciljev na način, da smo delno skladni s pravili EU, hkrati pa si prizadevamo, da ohranimo široko zasnovano stabilno gospodarsko rast, ki ne temelji več samo na izvozu, temveč tudi na krepitvi povpraševanja gospodinjstev in domačih investicij," so navedli.
Vlada zasleduje cilj, da rast javnofinančnih odhodkov zaostaja za rastjo javnofinančnih prihodkov, s čimer se posledično zmerno zmanjšuje primanjkljaj z ugodnim vplivom na gospodarsko rast. "S tem vlada izvaja fiskalno politiko, ki omogoča stabilno makroekonomsko okolje, kar se odraža na zgledni gospodarski rasti ter vedno boljši sliki javnih financ," so še navedli.
