c S

Iraško sodišče odredilo aretacijo kurdskega voditelja

19.10.2017 15:20 Bagdad, 19. oktobra (STA) - Iraško sodišče v Bagdadu je danes sredi napetosti glede napovedane neodvisnosti iraškega Kurdistana odredilo aretacijo podpredsednika iraške te avtonomne pokrajine Kosrata Rasula Alija, ker naj bi užalil vladne oborožene sile. Označil jih je namreč za "okupacijsko vojsko", ki želi zasesti pokrajino Kirkuk.

Ali je omenjeno izjavo podal v ponedeljek, ko se je iraška vojska podala v oboroženo akcijo za povrnitev nadzora v pokrajini Kirkuk in za ohranitev ozemeljske celovitosti Iraka. Obtožen je spodbujanja nasilja proti iraškim vojakom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Iraške sile sicer zaenkrat nimajo možnosti, da bi prijele Alija, saj v Kurdistanu nimajo svojih sil. Vendarle pa to še dodatno povečuje napetosti v že tako razgretem ozračju med iraško vlado v Bagdadu in kurdskimi voditelji.

Iraška vojska medtem še naprej napreduje pri "osvobajanju" območij, ki so jih nadzorovali Kurdi. V samo treh dneh so iraški vojaki zavzeli etnično mešano mesto Kirkuk in več pomembnih naftnih objektov. Danes so zavzeli še naftni kompleks v bližini Mosula. Kurdska vojska se je pred tem umaknila in naj ne bi prišlo do spopadov, poroča dpa.

Za Kurde je precej sporno tudi dejstvo, je iraški vojski pri operacijah pomagala tudi šiitska milica Ljudske mobilizacijske sile, s čimer bi spopadi lahko dobili tudi medversko dimenzijo. Iraški premier Haider al Abadi je zdaj ukazal, da se sile te milice umaknejo iz Kirkuka. To naj bi se že zgodilo, še poroča dpa.

V minulih dneh je bilo več poročil, da naj bi pripadniki te šiitske milice zagrešili več zlorab nad lokalnim prebivalstvom.

Ta milica je bila sicer pomemben dejavnik v bojih proti pretežno sunitski skupini Islamska država, ki je okupirala obsežna območja na severu Iraka in ki so jo letos poleti vendarle pregnali. Pri tem so pomembno vlogo igrali tudi iraški Kurdi, ki so nato 25. septembra izvedli referendum o neodvisnosti, ki pa ga uradni Bagdad ne priznava. Prav tako sta mu nasprotovala sosednja Turčija in šiitski Iran.