Poslanke in poslanci so se danes lotili svežnja prenovljene obrambne zakonodaje. Kot prvega obravnavajo predlog zakona o obrambi, za sprejetje katerega je potrebna dvotretjinska večina. Podpora temu predlogu je po besedah ministrice za obrambo Andreje Katič tudi pogoj za obravnavo predloga zakona o službi v Slovenski vojski, o katerem bo DZ razpravljal v nadaljevanju seje.
Med cilji predloga zakona o obrambi je ministrica izpostavila uskladitev z najvišjimi razvojnimi in političnimi dokumenti s področja obrambe, posodobitev sistema organizacije Slovenske vojske in področja civilne obrambe, jasnejšo določitev nalog obveščevalno-varnostne službe in ureditev civilnega vojaškega sodelovanja. Eden najpomembnejših ciljev, ki ga zasledujeta oba predloga, pa je po njenih besedah povečanje zanimanja za poklic vojaka.
Po mnenju NSi bi nov zakon o obrambi moral temeljiti na petih postavkah, ki jih je naštel vodja poslanske skupine Matej Tonin. Zavedati bi se morali, da je Slovenija del zavezništva Nato. Zakon bi moral vzpostaviti podlago za hitro in učinkovito delovanje vojske v primeru naravnih nesreč. Vzpostaviti je treba zakonsko podlago, ki bi dopuščala ponovno vzpostavitev obveznega služenja vojaškega roka. Prav tako je Tonin opomnil potrebo po zaščiti pred kibernetskimi grožnjami, posebej pa izpostavil, da je v središče obrambne zakonodaje treba postaviti vojaka.
Poslanec Levice Miha Kordiš je na drugi strani ocenil, da "predlagani zakon ponižuje Slovensko vojsko na raven podizvajalca Nata. Zavezništvo po njegovih besedah ni nastalo zato, da bi branilo Slovenijo, pač pa da varuje interese zahodnih velesil. Vladni zakon gre v smeri kolaboracije z velesilami, zato mu v Levici nasprotujejo. "Ni res, da si Slovenija ne more privoščiti biti nevtralna," je poudaril.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je v tej fazi obravnave izrazil naklonjenost predlogu. Je pa tudi on opozoril na nekatere njegove pomanjkljivosti. Med drugim je bil kritičen do predvidene ukinitve vojaških teritorialnih poveljstev, saj vojska po njegovih besedah potrebuje stik z lokalnim prebivalstvom. Pogreša tudi večji poudarek na kibernetski varnosti in na hibridnem vojskovanju.
V poslanski skupini SMC po besedah poslanca Marjana Dolinška razpravo vidijo kot priložnost za razjasnitev, katere pripombe strokovne in sindikalne javnosti so bile upoštevane in katere ne. Po njegovih besedah je pomembno, da zakon uživa kar najširšo podporo, kljub temu pa Dolinšek pogreša obsežnejšo razpravo o konceptualnih rešitvah. Slišati je namreč opozorila, da gre za kozmetične popravke brez jasno začrtane smeri razvoja obrambnega sistema, je opomnil.
Da predlogu v prvem branju ne bodo nasprotovali, je napovedal poslanec SDS Žan Mahnič. Njihova podpora v nadaljevanju pa bo odvisna od podpore njihovim dopolnilom. Do dosedanje politike obrambnega ministrstva in predlaganih rešitev je bil sicer zelo kritičen. Med drugim je izrazil bojazen, da se vojski z zakonom nalaga stvari, ki jih ne bo mogla izpolnjevati. Ob tem je spomnil na številna nesprejeta priporočila, ki so jih v minulih letih v razpravo ponujali v SDS.
"Boljšega predloga doslej nismo imeli, saj ga ni bilo," pa je dejal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. Tudi on je opomnil, da je treba biti dobro pripravljen na sodobna varnostna tveganja. Sicer pa je obrambni sistem primerjal s kasko zavarovanjem avtomobila. "Prav pride takrat, ko ga zares potrebuješ, ko ga ne, pa niti zavarovanja ne bi plačal," je ponazoril.
Poslanec SD Matjaž Nemec pa je med drugim poudaril, da morajo biti za doseganje ciljev predloga zagotovljena tudi ustrezna finančna sredstva. Obrambni proračun se mora po njegovih besedah povečevati s predvidljivo dinamiko. To bo omogočilo celovit pristop k zagotavljanju primernih razmer za delovanje poklicne vojske, je povedal Nemec.
