Novela zakona o financiranju občin je namreč že v parlamentarni obravnavi. Spreminjanje njene vsebine, ki je v več segmentih za občine nesprejemljiva, je tako možno le še prek dopolnil. O tem bo sredi prihodnjega tedna odločal parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
V prehodnih določbah naj bi z dopolnili določili, da se bo občinam pri investicijskih transferjih v prihodnjih dveh letih iz državnega proračuna zagotavljalo tri odstotke nepovratnih sredstev in tri odstotke v obliki odobritve dodatnega zadolževanja. Občine, ki jim pripada presežek nad primerno porabo, pa bi dobile 85 odstotkov teh sredstev.
Obe vprašanji so v preteklih letih urejali z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, ker pa je novela zakona o financiranju občin v postopku obravnave, naj bi zdaj določbe vključili vanjo. Po drugi strani pa povprečnina ostaja določena z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, in sicer je za prihodnje leto predvidena v višini 551 evrov, za leto 2019 pa v višini 558 evrov.
V združenjih občin si želijo, da bi v zakonu opredelili, kdaj bodo uveljavljena polna povprečnina, izračunana na podlagi zakona. Prav tako bi želeli določiti prehodno obdobje, v katerem bi prišli do polnega investicijskega transferja. Med drugim se ne strinjajo niti s predvidenim načinom določanja višine povprečnine, kot tudi ne s predlaganimi spremembami pri sofinanciranju skupnih občinskih uprav. V kolikšni meri jim bo vladna strani prišla naproti, pa bo jasno čez nekaj dni.