Gre za končno kompromisno različico besedila, za katero sta se dogovorila narodna skupščina in senat. Ta predvideva, da se bo večina novih pooblastil iztekla konec leta 2020.
Predlog zakona je narodna skupščina potrdila v začetku meseca, zdaj pa ga mora podpisati še predsednik Emmanuel Macron. Nova zakonodaja bo začela veljati 1. novembra.
V govoru o varnosti je Macron danes dejal, da bo nova zakonodaja dovolila, da se borijo proti terorizmu "ne da bi se odrekli našim vrednotam in načelom".
Dodal je, da so od začetka leta preprečili že 13 terorističnih zarot. Sedaj pa namerava predsednik okrepiti zbiranje informacij v zaporih, kjer se dogaja radikalizacija, in oblikovati programe, ki bi mlade v slabših četrtih odvrnili od tega, da bi nanje vplivale skrajne skupine.
Med glavnimi problematičnimi točkami je Macron izpostavil odsotnost ekonomske in socialne mobilnosti v pretežno migrantskih četrtih. "Teh problemov se moramo lotiti pri koreninah," je dejal.
Nova protiteroristična zakonodaja vključuje nekatere sporne ukrepe, ki so sedaj v veljavi v okviru izrednih razmer. Te v Franciji sedaj veljajo že skoraj dve leti.
Na novo zakonodajo letijo kritike, da spodkopava državljanske svoboščine na račun policijskih pooblastil, ima pa široko podporo javnosti, ki so jo pretresli številni teroristični napadi v državi.
V skladu z novo zakonodajo bodo imeli pristojni organi pravico, da priprejo ljudi, izvedejo preiskavo domovanja in prepovedo javna zborovanja brez predhodne odobritve sodišča.
V Franciji so izredne izmere, ki naj bile začasne, doslej podaljšali že šestkrat. Teroristični napadi v Franciji so od januarja 2015 zahtevali skupno 241 smrtnih žrtev. Po navedbah notranjega ministra Gerarda Collomba so letos v državi preprečili 12 napadov.
