Prisilno delo žrtve izvajajo neprostovoljno, pri tem pa sta ogrožena njihova svoboda in dostojanstvo. V številnih primerih delodajalci namreč izkoriščajo socialno ranljivost delavcev in jo zlorabljajo za podrejanje. Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni tuji delavci, ki so pogosto ujeti v mehanizme izkoriščanja in odvisnosti zaradi dolgov, so ob evropskem dnevu zapisali v uradu vlade za komuniciranje (Ukom).
V Sloveniji je v zadnjem času po navedbah Ukoma med drugim zaznati vedno več primerov, ko se grobo izkoriščanje dogaja tudi v javnih ustanovah. Zlasti za storitvi čiščenja in varovanja vodilni v javnih ustanovah praviloma najemajo podizvajalce, misleč da so s tem razbremenjeni odgovornosti glede zagotavljanja pravic delavcev.
Obravnavani primeri imajo lahko po besedah nacionalnega koordinatorja za obravnavano področje Sandija Čurina tudi elemente kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Prepoznavanje, odkrivanje in dokazovanje te oblike trgovine z ljudmi je izjemno zahtevno, zato je preventivno delovanje po njegovem opozorilu zelo pomembno. Preprečevati je treba tako ponudbo kot povpraševanje, so navedli v Ukomu.
V sodelovanju z društvom Delavska svetovalnica v posebnem projektu ozaveščajo odločevalce v javnem sektorju o tveganjih pri najemanju zunanjih izvajalcev storitev, o pogostih kršitvah pravic delavcev in o odgovornosti naročnika, da zazna in prepozna izkoriščanje, prisilno delo ali celo trgovino z ljudmi.
Z namenom, da socialno odgovorno javno naročanje postane temelj celotnega sistema javnega naročanja, so v Delavski svetovalnici za odločevalce v javnem sektorju pripravili smernice za implementacijo t.i. razširjene socialne klavzule v tipski pogodbi, ki jo podpišeta javni naročnik in izvajalec javnega naročila.
Socialna klavzula vsebuje standarde dela, varnost zaposlitve, nadzor nad izplačilom plač, ki ga izvaja naročnik javnega naročila, pogoje za prekinitev pogodbe zaradi kršitve socialne klavzule, bančno garancijo za zavarovanje spoštovanja klavzule ter odgovornost naročnika v primerih ne ukrepanja ob kršitvah klavzule.
V društvu, kot so zapisali, pozivajo k implementaciji smernic in vključitvi omenjene klavzule tako v razpisno dokumentacijo javnega naročila in v pogodbo o izvajanju predmeta javnega naročila.
Drugi projekt naslavlja potencialne žrtve delovnega izkoriščanja in prisilnega dela. Izvaja ga socialno podjetje Iz principa, ki bo danes v središču Ljubljane odprlo t. i. sobo pobega. V njej bodo obiskovalci na lastni koži preizkusili pasti izkoriščevalskega dela. Če bodo želeli pobegniti iz sobe, bodo morali razrešiti različne situacije, ki bodo simulirale izkoriščevalska delovna razmerja.
Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi, ki jo vodi Čurin, je lani ozaveščala podjetja in delodajalce v gospodarstvu o tveganjih pri najemanju podizvajalcev in zaposlovanju preko zaposlitvenih agencij. Pri tem je pripravila spletni priročnik Preprečite prikrito prisilno delo, so še navedli v Ukomu.
Aktivnostim proti trgovini z ljudmi se že od leta 2006 pridružuje tudi Slovenska karitas. Kot je navedel njen generalni tajnik Imre Jerebic, že od tedaj nudijo pomoč žrtvam s pomočjo sofinanciranja programov pristojnih ministrstev. K osvetlitvi teme Slovenska karitas prispeva tudi s preventivnimi delavnicami za osnovnošolce, srednješolce in širšo skupnost. Ob letošnjem evropskem dnevu pa se je akciji osveščanja pridružil tudi Ljubljanski potniški promet.
Jerebic je ob tem izpostavil, da so med najbolj tveganimi oz. ranljivimi skupinami za potencialno trgovino z ljudmi begunci in migranti, še zlasti otroci. Njihova ranljivost se še toliko bolj poveča ob pomanjkanju varnih in zakonitih migracijskih poti, je še zapisal.