Poslanci SD in DeSUS so v sodelovanju z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije v DZ vložili predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bi se zavarovancem, ki so bili določeno obdobje pred letom 2013 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to obdobje upoštevalo tudi pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino pod pogoji 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Ta možnost je bila namreč z zadnjo pokojninsko reformo odpravljena.
Predlagatelji načrtujejo, da bi novela stopila v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto, upravičenci pa bi lahko za novo odločbo oz. odmero pokojnine zaprosili v roku šestih mesecev.
S spremembami zasledujejo tudi zagotavljanje socialne varnosti delavcev v primeru neplačevanja prispevkov s strani delodajalca. V primeru neaktivnosti delodajalcev ter neoddaji REK-obrazcev bi zagotovili ustrezen izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče prispevke za socialno varnost od delodajalca tudi prisilno izterjati.
Predlog predvideva tudi uvedbo predizpolnjenih obračunov za socialno varnost in posledično upoštevanje obdobja neobračunanih prispevkov v pokojninsko dobo, česar pa vlada ne podpira in predlaga ustrezne spremembe na način, da predlagana rešitev ne bi prekomerno posegala v druge sisteme.
Na predlog novele so se danes odzvali tudi pri Varuhu človekovih pravic RS. Zapisali so, da predlagane spremembe podpirajo, saj je trenutna rešitev krivična do vseh, ki so se prostovoljno odločili, da sami plačujejo prispevke ob izgubi zaposlitve ali zaradi okoliščin, da so delali krajši delovni čas od polnega.
Bi bilo pa treba po oceni varuha težavo različnih pokojninskih dob, ki so jih posamezniki pridobili s prostovoljnim plačilom prispevkov, urediti celostno. "Na podlagi razpoložljivih informacij lahko ocenimo, da predlagana novela rešuje problematiko parcialno, saj se ne nanaša tudi na dokupljena leta študija in služenja vojaškega roka.
Vsi, ki so v času od osamosvojitve Slovenije kupili omenjeni čas, so se za to možnost odločili tudi zaradi obljub države za ugodnejšo odmero pokojnine. Največ dokupov se je zgodilo leta 1992, ko je dokupe presežnim delavcem sofinancirala tudi država. V več kot dvajsetih letih so mnogi na podlagi dokupa že uveljavili pravico do ugodnejše odmere pokojnine. Zato je po oceni varuha krivično, da so to lahko storili le nekateri," so zapisali.
Po mnenju varuha bi bilo v skladu z načelom pravičnosti tudi prav, da bi posamezniki imeli možnost vračila vplačanih sredstev, "saj se je izkazalo, da je bil namen vplačila zaradi ukrepov države izjalovljen".
