Zakon o nadzoru državne meje namreč določa upravičence za nadomestila in postopek določanja nadomestila zaradi otežene rabe zemljišča. Gre za zemljišča, ki so potrebna za opravljanje nadzora državne meje in preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Lastniki teh zemljišč pa morajo dopustiti postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje tehničnih in drugih sredstev, če nadzora ni mogoče zagotoviti z drugimi organizacijskimi ukrepi.
Po določbah zakona bi lahko upravičenci vložili zahtevo za izplačilo nadomestila za leti 2015 in 2016 do 31. junija. Kljub temu da so med uveljavitvijo zakona in tem skrajnim rokom pretekli štirje meseci, pa so mnogi ta rok zamudili. A po navedbah NSi pri tem ni šlo za subjektivno odgovornost teh upravičencev, saj o postopku in skrajnem roku niso bili primerno in pravočasno obveščeni. Prav tako je vlada zamujala s sprejemom uredbe o metodologiji za določitev višine nadomestila. Zato so predlagali podaljšanje tega roka na konec leta.
V vladnem uradu za komuniciranje so po današnji seji vlade sporočili, da so bile obdobju sprejemanja tega zakona tehnične ovire postavljene v dolžini okoli 160 kilometrov, na približno 20.000 parcelah, ki so v lasti okoli 2000 lastnikov. Upravne enote so do 30. junija prejele le 161 vlog oziroma je nadomestilo zahtevalo le osem odstotkov upravičencev.
Od tega so do torka na ministrstvu za notranje zadeve prejeli 54 pravnomočnih odločb v skupni višini dobrih 15.300 evrov. Izplačali so že 35 odločb v skupni višini 4342 evrov, ostale pa so še v fazi izplačila, so danes sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Če bi podaljšali rok za oddajo vlog na konec leta, bodo po predvidevanjih vlade vsi upravičenci to možnost takoj izkoristili in takoj podali vlogo, zato bi do izplačil lahko prišlo še letos, so še dodali.