Ker se teroristi vse bolj osredotočajo na javne in živahne prostore, kot kažejo nedavni napadi v Barceloni, Londonu, Manchestru in Stockholmu, je komisija pripravila akcijski načrt, ki naj bi državam članicam pomagal pri zaščiti in zmanjšanju ranljivosti javnih prostorov.
V ta namen je iz sklada za notranjo varnost tudi zagotovila 18,5 milijona evrov v podporo nadnacionalnim projektom za izboljšanje varovanja javnih prostorov. Prihodnje leto bo za podporo mestom, ki vlagajo v varnostne rešitve, v okviru pobude Inovativni ukrepi v mestih namenjenih dodatnih 100 milijonov evrov.
Prihodnje leto bo sicer komisija objavila nove smernice, ki naj bi državam članicam pomagale pri reševanju številnih vprašanj, povezanih z varovanjem javnih prostorov in ozaveščanjem javnosti. Smernice bodo vključevale tehnične rešitve, ki naj bi naredile javne prostore varnejše in hkrati ohranile njihovo odprto in javno naravo.
Komisija bo vzpostavila tudi platforme, ki bodo olajšale izmenjavo dobrih praks in skupno usposabljanje za boljšo pripravljenost na napade ter vzpodbudile sodelovanje med lokalnimi akterji in zasebnim sektorjem, kot so npr. nakupovalna središča, organizatorji koncertov, športna prizorišča in podjetja za najem vozil.
Čeprav je verjetnost tovrstnih napadov nizka, so v Bruslju pripravili še akcijski načrt za boljše ukrepanje na ravni EU proti napadom z uporabo kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi. Med predlogi je vzpostavitev varnostne mreže EU in vozlišča znanja na področju kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi v okviru Evropskega centra za boj proti terorizmu (ECTC) pri Europolu.
Ključnega pomena za preprečevanje nadaljnjih napadov je, da se teroristom prepreči dostop do sredstev za izvajanje terorističnih dejanj.
V ta namen je komisija predstavila dodatne kratkoročne ukrepe za omejitev dostopa do snovi, ki se uporabljajo za izdelavo doma narejenih eksplozivov, za podporo organom pregona in pravosodnim organom, kadar v kazenskih preiskavah naletijo na šifrirane podatke, ter za boj proti financiranju terorizma.
Komisija je poleg tega predlagala dodatno okrepitev zunanjega delovanja EU in sodelovanje s tretjimi državami na področju boja proti terorizmu, tudi v okviru Europola.
Bruselj priporoča, da EU začne pogajanja o spremembi sporazuma o evidenci podatkov o potnikih s Kanado. Še letos bo tudi Svetu priporočil, da prižge zeleno luč za pogajanja o sporazumih z Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Tunizijo in Turčijo o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in temi državami z namenom boja proti terorizmu.
V svojem že enajstem poročilu o varnostni uniji, ki je bilo prav tako predstavljeno danes, Bruselj poleg tega proučuje nadaljnje ukrepe za boj proti radikalizaciji na spletu in drugje.
Komisija poleg omenjenih praktičnih ukrepov, ki bi jih bilo treba izvesti v naslednjih 16 mesecih, pripravlja tudi prihodnjo evropsko obveščevalno enoto, ki jo je Juncker napovedal v okviru svoje vizije EU do leta 2025 in ki naj bi zagotovila samodejno izmenjavo podatkov o teroristih in tujih borcih med obveščevalnimi službami in policijami članic EU.