Tokratni sestanek sicer ni prvi na to temo. S predstavniki občin se je konec septembra srečal tudi predsednik vlade Miro Cerar. A kljub temu za občine ostaja nesprejemljivih več predlaganih rešitev. V primeru, da bi se o kateri od njih vendarle sporazumeli, pa bi na sestanku lahko oblikovali ustrezne predloge dopolnil na člene novele.
Za občine je med drugim nesprejemljiv predlagani način določanja povprečnine, ker menijo, da vladi daje bianco menico za arbitrarno nižanje sredstev občinam. Opozarjajo, da je vlada osnovo za izračun povprečnine oklestila z že sprejetim pravilnikom upravičenih stroškov, s predlagano novelo pa izračun krči še dodatno. Pred spremembo v formuli za izračun primerne porabe bi po njihovem mnenju morali najprej opraviti natančne analize. Prav tako kritike z občin letijo na predlagane spremembe načina sofinanciranja skupnih občinskih uprav, med drugim zato ker se ob zahtevi po povečanju nalog obenem omejujejo skupna sredstva v ta namen, in sicer na 0,5 odstotka skupne primerne porabe.
V prehodnih določbah novele zakona o financiranju občin naj bi sicer določili tudi, koliko bo v prihodnjem letu pripadlo občinam, upravičenim do presežka nad primerno porabo, in kolikšna bo višina sredstev, povratnih in nepovratnih, za investicije iz državnega proračuna.
Obe vprašanji so v preteklih letih urejali z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, ker pa je novela zakona o financiranju občin v postopku obravnave, naj bi zdaj določbe vključili vanjo. Na vladni strani naj bi tako že pripravili ustrezna dopolnila, o katerih naj bi prav tako govorili danes. Po drugi strani povprečnina ostaja določena z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, in sicer je za prihodnje leto predvidena v višini 551 evrov, za leto 2019 pa v višini 558 evrov.
