Kot je po današnjem vrhu koalicije pojasnil prvak DeSUS Karl Erjavec, v stranki vsebino zakona podpirajo, a je spomnil na dogajanje na seji DZ ob prvem potrjevanju novele zakona, ko je večina poslancev DeSUS glasovala proti predlogu. Dejal je, da je prišlo do zapletov z vidika vprašanj glede spoštovanja človekovih pravic v samih rešitvah, zlasti pa jih je po njegovih navedbah zmotilo dopolnilo NSi, ki ga je SMC podprla.
V skladu z dopolnilom je v določenih primerih možnost vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti na pravnomočno sodbo podaljšana do konca leta 2020. S tem naj bi podaljšali rok za podajo predloga za rehabilitacijo krivično obsojenih po ali med drugo svetovno vojno.
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je po današnjem srečanju s Klemenčičem za STA pojasnil, da v DeSUS odločitvi glede podpore noveli ne bodo dokončno zaprli vrat. Nekateri poslanci so se danes pozitivno odzvali, nekateri so bili zadržani, vsekakor pa po Jurševih navedbah enotnosti pri glasovanju ni pričakovati.
Tudi Jurša je pojasnil, da nekatere poslance moti dopolnilo NSi. V sredo pričakujejo pisno zagotovilo, da bo v primeru, da bo DZ v četrtek zavrnil novelo zakona, vložen nov predlog, v katerem ne bo vsebine tega dopolnila. V tem primeru utegne zakon podpreti še kakšen poslanec DeSUS več kot prvič, je povedal Jurša, ki pa je sicer že večkrat ocenil, da večjih sprememb pri glasovanju poslancev ni pričakovati.
Minister za pravosodje Klemenčič izjav v zvezi s ponovnim potrjevanjem zakona danes za STA ni želel dati.
Prav zaradi dopolnila NSi tudi SD zakona ni podprla in ga tudi pri vnovičnem glasovanju ne bo.
Zakon je prvič v DZ podprlo 32 poslancev, v glavnem iz vrst SMC, čeprav tudi v tej poslanski skupini predlog nima polne podpore. Dva poslanca sta glasovala proti, nekaj jih je bilo vzdržanih ali odsotnih in po informacijah STA od slednjih ni pričakovati, da bi se pri vnovičnem potrjevanju zakona premislili. Tako je usoda novele precej negotova, saj jo mora po vetu podpreti najmanj 46 poslancev.
Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer je sicer danes napovedala, da bodo v četrtek znova podprli zakon, ker verjamejo, da s predlogom izboljšujejo učinkovitost kazenskega pregona. "Verjamemo, da se bo z glasovanjem pokazalo, kakšen je po eni strani pogled ostalih političnih strank med tem, da se politično govoriči o tem, kako je treba narediti kazenski pregon bolj učinkovit, in med političnimi dejanji ter odgovornostjo, ko je treba o takih rešitvah tudi glasovati," je dejala.
Na vprašanje, ali iščejo podporo tudi v opoziciji, je odgovorila, da jo iščejo pri vseh poslanskih skupinah in posameznih poslancih, ki se zavedajo, kako prepotrebna je podpora predlogu, zato da bo kazenski postopek hitrejši in bolj učinkovit. Zagotovila je, da pri zakonu ni ideološkega ozadja oz. kakršnekoli igre ali predznaka. "Žalosti me, da nekateri to uporabljajo kot argument, da ne bi podprli prepotrebnih rešitev," je dodala Kustec Lipicerjeva.
Novela zakona sicer med drugim omejuje sodno preiskavo ter uvaja možnost zaslišanja prič in osumljencev s strani policije in tožilstva v predkazenskem postopku.
Do nekaterih ključnih rešitev je zelo kritična ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ki je tik pred glasovanjem DZ o zakonu ocenila, da predlog trči v koncept pravne države. Tudi to je med nekaterimi poslanci vzbudilo dvome o pravilnosti rešitev.
