Predlogi gradbenega zakona, zakona o urejanju prostora ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih so junija in julija letos prestali prvo obravnavo DZ, nato jih je matični odbor DZ v začetku oktobra dopolnil s številni dopolnili na podlagi opozoril zakonodajno-pravne službe DZ.
Odprta pa so ostala še nekatera vprašanja, med drugim pri zakonu o urejanju prostora glede opredelitve celovitega dovoljenja, s katerim želi vlada integrirati postopke pri umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena. Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da koncept celovitega dovoljenja - ki bi zajemalo umeščanje v prostor kot pri državnem prostorskem načrtu ter okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje - ni v skladu z ustavo.
Odprto je še vprašanje upravnega spora o prostorskih izvedbenih aktih, odškodnin za omogočanje dostopa do zasebnih zemljišč za izvajanje raziskav pri iskanju variant določenih tras oz. lokacij ter opredelitev pogodbe o komunalnem opremljanju zemljišč.
Novi zakoni bodo sicer nadomestili obstoječe zakone s teh področij in nadgradili veljavni sistem. Predvidene so novosti med drugim pri pridobivanju gradbenih dovoljenj z manj dokumentacije in s krajšimi postopki ter več pravne varnosti za investitorje, mogoča bo legalizacija določenih nenevarnih nedovoljenih gradenj, okrepili naj bi tudi nadzor pri gradnjah. Pri prostorskem načrtovanju naj bi med drugim lažje uskladili različne javne interese, uvedeno bo strateško prostorsko načrtovanje na regionalni ravni. Nova zakonodaja bo prinesla tudi prenovljeno regulacijo poklicev na tem področju.
