Oceno ustavnosti imena Ulice 10. aprila je zahtevala nekdanja levosredinska hrvaška vlada leta 2013, ustavno sodišče pa je o tem odločilo prejšnji teden. Danes so objavili, da odločitev občinskega sveta Čačincev, ki je leta 1997 preimenoval takratno Ulico 21. novembra v Ulico 10. aprila v vasi Slatinski Drenovac, ni bila v skladu s hrvaško ustavo, kar je trdila tudi vlada premierja Zorana Milanovića.
Večina ustavnih sodnikov je soglašala, da je sporno ime ulice možno povezati samo z 10. aprilom 1941, datumom ustanovitve NDH, ker v občinskem svetu v Čačincih niso pojasnili svoje odločitve. Kot so dodali, je znana zgodovinska resnica, da je bila NDH fašistična in nacistična tvorba, ki je zanikala legitimna prizadevanja hrvaškega naroda za lastno državo. Značaj NDH zanika tudi temeljne vrednote hrvaškega ustavnega reda, so zapisali na spletni strani ustavnega sodišča.
Hrvaško ustavno sodišče se je pri odločitvi sklicevalo tudi na določene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je obravnavalo zgodovinska dejstva, kot je holokavst. Upoštevali so tudi konvencijo za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
S kolegi ni soglašal ustavni sodnik Miroslav Šimanović, ki je podal ločeno mnenje. Zapisal je, da "vrednostne ocene in interpretacije ne izražajo nacionalnega ali historiografskega konsenza glede na nasprotujoča si stališča", ob katerih je omenil imeni prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana in zagrebškega nadškofa blaženega Alojzija Stepinca ter "desno historiografijo".
Hrvaški mediji so poročali, da so table s spornim imenom ulice iz Slatinskega Drenovca odstranili leta 2013, a imajo prebivalci ulice v svojih osebnih dokumentih še vedno naslov Ulica 10. aprila, ker občinski svet Čačincev ni spremenil svoje odločitve iz leta 1997. V Slatinskem Drenovcu je pred vojno na Hrvaškem živelo nekaj sto prebivalcev, večinoma srbske narodnosti. Danes ima vas nekaj deset prebivalcev, so poročali hrvaški mediji.
V hrvaški javnosti se v zadnjih letih soočajo z vse bolj razširjenim zgodovinskim revizionizmom in relativizacijo ustaških zločinov med drugo svetovno vojno.
Kot je znano, je bila NDH ustanovljena na podlagi dogovora med takratno nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. Na čelu NDH je bil vodja ustaškega gibanja Ante Pavelić, med drugim pa so v štirih letih obstoja sprejeli rasne zakone ter samo v koncentracijskem taborišču v Jasenovcu umorili več kot 83.000 ljudi, večinoma Srbov, Romov in Judov.
