Predsednik SOS Bojan Kontič, sicer velenjski župan, je spomnil, da imajo župani zaveznika tudi v državnem svetu, ki je zavrnil predlog zakona. Ob tem je kolegom županom povedal, da imajo neka zagotovila vlade, da bi z leti skušali priti do 609 evrov, kolikor bi bila zakonsko določena povprečnina, a "se ve, da so vmes tudi volitve".
Čeprav v SOS ocenjujejo, da je predlagana povprečnina za naslednje leto v višini 551 evrov korak v pravo smer, pa tudi s to povprečnino po Kontičevem mnenju ne morejo biti zadovoljni. Priznal je sicer, da je vlada že drugo leto zapored zvišala številko, a premalo glede na potrebe občine.
"Naša želja je zato, da z državo čim hitreje dogovorimo tempo, ki bo na koncu pomenil izenačitev potreb občin in izvajanje zakonsko določenih nalog. Sedaj smo naredili napredek, a je to še daleč od tega, kar bi zadovoljilo občine," je dejal velenjski župan in dodal, da je bil odnos države do delovanja občin zadnja leta mačehovski.
Bistvenih sprememb letos kljub napovedanim novim pogovorom ne pričakuje, bodo pa nadaljevali aktivnosti in skušali najti pameten dogovor že za naslednje leto. Sporazum bi po njegovem mnenju podpisali že letos, če bi številko povišali za vsaj 15 evrov.
Pred časom so na to temo že imeli korespondenčno sejo predsedstva SOS in večinsko so se odločili, da sporazuma z vlado letos ne bodo podpisali, vsaj približno enako stališče pa naj bi zavzeli tudi v Združenju občin Slovenije (ZOS).
Župani so na današnji seji znova opozarjali vsak na svoje težave zaradi prenizke povprečnine. Na koncu so na predlog šentjurskega župana Marka Diacija sprejeli sklep, da bodo pozvali vlado, naj znotraj resornih ministrstev zagotovi investicijska sredstva za obnovo osnovnih in glasbenih šol ter področje kulture.
Na predlog bistriškega župana Ivana Žagarja pa so se odločili oblikovati dopolnilo k zakonu, v katerem bi zapisali časovnico, s katero bi se država zavezala do določenega roka izpolniti zavezo in tako začeti izplačevanje zakonsko določene povprečnine. Žagar je predlagal, da bi dopolnilo naslovili na vse poslanske skupine, saj bi tako videli, katere njihove zahteve tudi zares podpirajo.
Med glasnimi zagovorniki dviga povprečnin je vselej tudi mariborski župan Andrej Fištravec, ki je opozoril, da morajo biti lokalne skupnosti pozorne na to, da država ne bi zgolj administrativno skušala spraviti povprečnin na zakonsko raven, s tem, da bi zniževala slednjo na račun standarda ljudi in občin. Ob tem je župane pozval, da ravnajo podobno, kot mariborska občina, ki je ob bolj ugodnem financiranju bank šla v reprogram dolgov in tako sprostila svoj kreditni potencial.
