Za mesto vodje tožilstva je lahko imenovan državni tožilec, ki je ob prijavi mlajši od 64 let in izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv višjega državnega tožilca. Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom strokovne dejavnosti ter podroben program vodenja državnega tožilstva.
Vodjo okrožnega državnega tožilstva imenuje Državnotožilski svet na obrazložen predlog ministra za pravosodje po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca, in sicer za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Gregorčičeva je odstopno izjavo z mesta vodje ljubljanskega okrožnega tožilstva podala v začetku avgusta, neuradno tudi zaradi negativne ocene, ki ji jo je podal Državnotožilski svet. Da namerava odstopiti, naj bi sicer v preteklosti svojim sodelavcem že napovedovala.
Kot je pred časom poročal časnik Dnevnik, Državnotožilski svet ni dal pozitivne ocene za napredovanje ne Gregorčičevi ne eni izmed njenih dveh namestnic. Gregorčičeva naj bi se na oceno tudi pritožila, a neuspešno.
Glede svoje prihodnosti na čelu ljubljanskega tožilstva naj bi Gregorčičeva v preteklosti nekajkrat govorila tudi z vodstvom vrhovnega tožilstva. Ob odstopu je bila na polovici svojega drugega mandata. Njen prvi mandat se je začel 4. septembra 2008, na isti dan leta 2014 pa je bila imenovana za še en šestletni mandat, ki bi se iztekel leta 2020.
Pred Gregorčičevo so Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vodili Gorazd Fišer (1995-2002), Slavica Sketelj (2002-2005) ter Blanka Žgajnar (2005-2008).
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je največje tožilstvo v državi, na katerem je trenutno zaposlenih 47 državnih tožilcev in 18 višjih pravosodnih svetovalcev. Za primerjavo, na specializiranem tožilstvu dela 28 tožilcev, na mariborskem in celjskem 24, v Kranju 14, v Slovenj Gradcu pa zgolj pet. V letu 2016 so na ljubljanskem tožilstvu prejeli 7635 ovadb zoper polnoletne osebe, rešili pa so jih 8667, je razvidno iz poročila o delu tožilstev za leto 2016.
