Britanski Financial Times izpostavlja, da so svobodnjaki (FPÖ) na volitvah dosegli svoj najboljši rezultat v zadnjih dveh desetletjih in bodo najverjetneje v prihodnji vladajoči koaliciji, kar je pomemben zagon za gibanja proti uveljavljenemu establišmentu v Evropi. FPÖ bi lahko zahtevala visoko ceno za vstop v koalicijo, kar se bo zagotovo odražalo v bolj agresivnem nastopu Dunaja do številnih EU tem, vključno z migracijami, ocenjuje Financial Times.
O revoluciji po imenu Kurz piše nemški Frankufurter Allgemeine Zeitung in poudarja, da bo od koalicijskih pogajanj odvisno, ali bo prvak ljudske stranke res zasedel kanclerski položaj. Če bo njegova stranka po preštetju vseh glasov postala najmočnejša poslanska skupina v parlamentu, bi mu lahko predsednik poveril sestavo vlade. A svojo večino bo moral šele poiskati. Na prvem mestu pride v poštev ponovna koalicija črno-modrih. Desna stranka bi sicer raje vladala s SPÖ, a na to, da bi Strache postal kancler nista pripravljena niti ÖVP, kaj šele ponižana SPÖ, poudarja FAZ.
Francoski Liberation piše, da ÖVP in FPÖ jadrata na istem valu. Zdi se, da so Avstrijci utrujeni od dolgoletne velike koalicije med socialdemokrati in konservativci, zato je sedaj možna zveza med konservativci in desnim krilom. Obe stranki se ne prenašata, a jadrata na istem do beguncev sovražnem valu - FPÖ očita Kurzu, da je prekopiral njegove volilne teme, a na koncu sta obe stranki s svojimi stališči na enaki liniji, dodaja Liberation, kot povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Velika koalicija je poniknila v pesku, meni danes švicarski Neue Zürcher Zeitung. To dokazuje politična blokada v zadnjem letu in obmetavanja z blatom med Kurzem in sedanjim kanclerjem Kernom v predvolilnem boju. Številne Kurzeve ideje, učinkovita uprava, davčne razbremenitev in več soodločanja naroda, so pravilne, a večinoma niso nove. Zatikalo se je vedno pri izvedbi. Kurz bo moral poleg prepovedi burke in balkanske begunske poti še dokazati, ali zmore rešiti velike težave z veliko mero potrpljenja. Toliko bolj, ker se je najverjetnejši koalicijski partner, FPÖ, ko je nazadnje sodeloval v vladi, izkazal kot bedna figura. Upanje v Kurza je prav tako veliko, kot je potencial za razočaranje, piše NZZ.
Dejansko se je Avstrija pomaknila v desno, a samo pri volilnih rezultatih, danes piše avstrijski Die Presse, povzema avstrijska tiskovna agencija APA. Politični zemljevid 2017 je takšen, kot se je dejansko premaknilo mnenje v Avstriji leta 2015. V begunski krizi je vlada argumentirala in delovala že dalj časa proti molčeči večini v državi. To so v nedeljo jasno pokazali rezultati volitev. SPÖ in Zeleni se bodo morali sedaj sestaviti na novo in se vsebinsko v celoti na novo pozicionirati. Za socialdemokrate bodo nedeljski rezultati najverjetneje pomenili premik v opozicijo, kajti izguba kanclerskega položaja ni mandat ljudstva za nadaljevanje vlade. Sedanjega zunanjega ministra Sebastiana Kurza po volitvah čakajo vladna pogajanja. Pri tem pa mu nihče ne bo privoščil trenutka za predah. FPÖ mu ne bo olajšala stvari, kot je slišati, in bo zahtevala vsebinske koncesije, ki jih prvak ÖVP Kurz ne bo mogel v celoti izpolniti, opozarja Die Presse.
Tudi avstrijski Der Standard meni, da gre za premik na desno. Sebastian Kurz je zmagovalec parlamentarnih volitev 2017, Avstrija se je ponovno nekoliko pomaknila v desno. Oba rezultata pravzaprav ne bi smela presenečati. Kurz je imel maratonski predvolilni boj skorajda brez napake. Tudi FPÖ ni storil nobenih večjih napak. Prav tako mu ni bilo treba, da bi posebej ostro nastopil glede prosilcev za azil. Ta del jim je prijazno odvzel ÖVP. Črno-modre koalicije ne bo mogoče doseči na lahek način, a je najverjetnejša zaradi sovražnega predvolilnega boja med rdečimi in črnimi. Črno-modre ustavne večine ni, a ni daleč od tega. To je najbolj alarmantna novica volilne nedelje, ocenjuje Der Standard.
Avstrija, ena od najbogatejših in najsrečnejših držav Evrope, se pomika v desno, preganjajo pa jo duhovi strahov, ki so si jih izmislili sami, ocenjuje tudi italijanska La Repubblica. In sedaj bi se lahko Avstrija odmaknila od Bruslja in se približala Varšavi in Budimpešti, se vpisala v tisti evro-egoistični krog, ki srednjeevropske države združuje pod imenom višegrajska skupina. Zdi se, da je država, ki je izšla iz volitev, obsedena z migracijsko prikaznijo, iluzornim zadovoljstvom, zaprtjem lastnim meja in se bo odločila za zlato zapiranje.
Belgijski Der Standard meni, da je Nemčija po avstrijskih parlamentarnih volitvah morda izgubila svojega zaveznika. Ozračje se je spremenilo. Ne samo, da je FPÖ že zdavnaj postala del političnega zemljevida. Evropa se sooča s populističnim navalom. Sedaj ima prvak FPÖ Heinz-Christian Strache dobre možnosti, da postane vicekancler in del vlade pod vodstvom Sebastiana Kurza. Zanj je prioriteta ohranitev nacionalne identitete. Nič ne da na nadaljnjo krepitev evropskih ustanov. Hkrati bi se lahko dejavno zoperstavil vsem načrtom za prerazporeditev beguncev znotraj EU. Madžarska in Poljska sta pridobili novega zaveznika, Nemčija ga je morda izgubila.
