Veljavni notranji nadzor, ki so ga Nemčija, Avstrija, Norveška, Danska in Švedska uvedle zaradi migracijskih pritiskov, se izteče sredi novembra in ga na enaki pravni podlagi ni več mogoče podaljšati. Francija nadzor že zdaj izvaja in redno podaljšuje na drugi pravni podlagi zaradi teroristične grožnje.
Vseh šest držav je Bruselj tudi že uradno obvestilo, da bodo nadzor podaljšale še za šest mesecev v okviru veljavne pravne podlage, ki omogoča uvedbo tega začasnega ukrepa zaradi predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti. To je ista pravna podlaga, ki jo Francija že uporablja.
Ker so te države na čelu s Francijo in Nemčijo dale jasno vedeti, da nameravajo nadzor ohranjati tudi po izteku rokov, določenih z evropskimi pravili, je Evropska komisija predlagala reformo, ki podaljšuje možnost nadzora zaradi predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti z največ šest mesecev na največ tri leta.
Z reformo želi zagotoviti, da se odločitve o tem politično izjemno občutljivem vprašanju sprejemajo na evropski, ne nacionalni ravni. Po enem letu je namreč po njenem predlogu nadzor iz varnostnih razlogov mogoče podaljšati le v evropskem okviru, ne nacionalno, medtem ko je sedaj do šestmesečni nadzor mogoče uvesti na nacionalni ravni in ga tudi na novo sprožiti, kar počne Francija.
Komisija sicer obljublja strožjo zaščito pred zlorabami in za zagotovitev cilja, da bo to le skrajni ukrep, a kljub temu reforma sproža kritike, da dejansko omogoča podaljševanje nadzora v nedogled in tako pomeni začetek konec schengna.
"Govorice o smrti schengna so pretirane," je danes poudaril estonski notranji minister Andres Anvelt, ki je vodil zasedanje. Razpravo je opisal kot resnično intenzivno, a konstruktivno ter izpostavil pomen pravega ravnotežja med prostim gibanjem oseb in notranjo varnostjo.
Izpostavil je tudi, da so se vsi strinjali, da bi bili stroški konca schengna pogubni na politični, finančni, socialni in čustveni ravni, ne samo zaradi ocenjenih sedmih milijard evrov izgube na leto, ampak zaradi neprecenljive simbolne izgube za EU.
"Schengen je živ in mora ostati živ. Če schengen umre, umre Evropa," pa je danes znova poudaril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Nujne so evropske rešitve, je še izpostavil.
Poziv k evropskim rešitvam je komisarjevo sporočilo državam, kot sta Avstrija in Francija, ki nasprotujejo predlogu, da je za podaljšanje za več kot eno leto potrebna evropska odločitev, in zahtevajo, da to ostane izključno v nacionalni pristojnosti.
Vse članice izpostavljajo pomen schengna in razumejo argument teroristične grožnje, na katerem temelji predlagana reforma, a ko gre za odtenke, bi lahko države po navedbah virov pri EU razdelili na dve skupini.
V prvi skupini je šesterica, ki je napovedala, da bo podaljšala nadzor. Okoli pet držav, med njimi Finska in Belgija, je zaradi lastnih izkušnjah s terorizmom izrazilo precejšnje razumevanje za njihova stališča, so povzeli evropski viri.
V drugi skupini so viri pri EU izpostavili Slovenijo, Slovaško, Poljsko in Madžarsko kot države, ki so najbolj strastno izražale pomisleke glede podaljševanja nadzora. V tej skupini naj bi bilo še okoli deset držav.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga pa je izpostavil, da je z današnjo razpravo zelo zadovoljen, saj se je pokazalo, da se velika večina članic zaveda pomena prostega gibanja v schengenskem prostoru in poudarja, da mora biti začasni nadzor res skrajni ukrep.
Države, ki so napovedale podaljšanje nadzora, so tako ostale bolj ali manj same pri svojih stališčih, je še poudaril državni sekretar.
Omenjena šesterica po Špengovih navedbah spodkopava enega ključnih dosežkov EU, saj pri svojih odločitvah ne upoštevajo ne obveznosti iz obstoječe pravne podlage niti priporočil Evropske komisije v okviru schengenskega svežnja.
Špenga pričakuje ustrezen odziv Evropske komisije - politično sporočilo o tem, da mora biti ta ukrep sorazmeren, uporabljen selektivno in utemeljen na verodostojnih merilih ob analizi tveganja.
Šest notifikacij po Špengovih besedah le še potrjuje prepričanje Slovenije, da mora prenovljena pravna podlaga vsebovati res natančna pravila glede vsebine ocen tveganj in varovalke, ki bodo zagotovile večjo transparentnost ukrepa.
Slovenija razume argumente v povezavi s teroristično grožnjo in ne nasprotuje ukrepu kot takšnemu, temveč njegovi nenamenski, nesorazmerni in neutemeljeni uporabi na slovensko-avstrijski meji, je še ponovil Špenga.
Na vprašanje, ali pričakuje, da bo Avstrija po volitvah nehala izvajati ta ukrep, je državni sekretar odgovoril, da težko reče, kako se bo Avstrija odločila, a da verjame, da "mogoče pa bo po nedelji kak korak v drugo smer".
Špenga je izpostavil tudi, da nadzor na notranjih mejah v schengnu, ki traja že več kot dve leti, ovira prost pretok oseb, povzroča gospodarsko škodo in tudi zelo škodi verodostojnosti EU.
Komisar Avramopulos je v odzivu na slovenska stališča glede nadzora na slovensko-avstrijski meji poudaril pomen dialoga med sosednjimi državami za schengen in duh EU. "Za vse države je pomembno, da pokažejo razumevanje za potrebe in probleme, s katerimi se soočajo druge države. To je temelj duha evropske družine," je izpostavil.
V odzivu na kritike, da nekatere članice ukrep zlorabljajo za notranjepolitične namene, pa je komisar poudaril, da se je bolje izogniti mešanju domače politike in nečesa, kar zadeva evropsko hišo, ter dodal, da ni sicer danes v razpravi nihče nič rekel o tem.
Komisija bo zdaj ocenila uradna obvestila šestih držav. Na vprašanje, kaj komisija sploh lahko stori, če se z utemeljitvami ne strinja, komisar odgovarja: "Bil sem zelo jasen. Najprej moramo oceniti, potem pa bomo videli, kaj lahko storimo. A ni to logično?"
Članice so danes opravile prvo politično razpravo, delo se sedaj nadaljuje na tehnični ravni. Načelni dogovor se pričakuje decembra, nato sledijo pogajanja z Evropskim parlamentom.
