Veljavni notranji nadzor, ki so ga Nemčija, Avstrija, Norveška, Danska in Švedska uvedle zaradi migracijskih pritiskov, se izteče sredi novembra in ga na enaki pravni podlagi ni več mogoče podaljšati. Francija nadzor že zdaj izvaja in redno podaljšuje zaradi teroristične grožnje.
Vseh šest držav je tudi že uradno obvestilo, da bodo nadzor podaljšale še za šest mesecev v okviru veljavne pravne podlage, ki omogoča uvedbo začasnega notranjega nadzora zaradi predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti.
Ker so te države na čelu s Francijo in Nemčijo dale jasno vedeti, da nameravajo nadzor ohraniti tudi po izteku rokov, določenih z evropskimi pravili, je Evropska komisija predlagala reformo, ki podaljšuje možnost nadzora zaradi predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti z največ šest mesecev na največ tri leta.
S tem želi zagotoviti, da se odločitve o tem politično izjemno občutljivem vprašanju sprejemajo na evropski, ne nacionalni ravni. Po enem letu je namreč po njenem predlogu nadzor iz varnostnih razlogov mogoče podaljšati le v evropskem okviru, ne nacionalno.
Komisija ob tem obljublja strožjo zaščito pred zlorabami, a kljub temu reforma sproža kritike, da dejansko omogoča podaljševanje nadzora v nedogled in tako pomeni začetek konec schengna.
"Schengen je živ in mora ostati živ. Če schengen umre, umre Evropa," se je na kritike danes znova odzval evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos in prav tako znova poudaril, da so nujne evropske rešitve.
Poziv k evropskim rešitvam je komisarjevo sporočilo državam, kot sta Avstrija in Francija, ki nasprotujejo predlogu, da je za podaljšanje za več kot eno leto potrebna evropska odločitev, in zahtevajo, da sprejemanje tega ukrepa ostane izključno v nacionalni pristojnosti.
Kritična je tudi Slovenija, ki razume argumente v povezavi s teroristično grožnjo in ne nasprotuje ukrepu kot takšnemu, temveč njegovi nenamenski, nesorazmerni in neutemeljeni uporabi na slovensko-avstrijski meji.
Slovenija, ki jo v Luksemburgu zastopa državni sekretar Andrej Špenga, je zadovoljna, ker je komisija upoštevala tudi nekaj njenih predlogov, ima pa pomisleke zaradi preveč splošnih meril za vzpostavitev nadzora ter premajhne vloge članic, ki jih zadeva nadzor.
Slovenija, Slovaška, Madžarska in Poljska so bile članice, ki so danes najbolj strastno izražale pomisleke glede predlagane reforme, zlasti z vidika njene nevarnosti za obstoj schengna, so pojasnili viri pri EU.
Članice bi po navedbah virov lahko razdelili na dva približno enako velika tabora: tiste, ki izpostavljajo pomen zaščite schengna, in tiste, ki izražajo razumevanje za šesterico, ki želi izvajati nadzor na notranjih mejah v schengnu.
