MVK je Mišo Zgonec-Rožej iz neodvisne londonske organizacije Chatham House predlagala soglasno. Za odvetnika Zbičajnika je glasovalo 14 članov, dva sta bila proti, medtem ko je profesorja na mariborski pravni fakulteti Toplaka podprlo 13 poslancev, dva pa sta glasovala proti.
Poslanci bodo o treh predlaganih kandidatih predvidoma glasovali na naslednji seji DZ prihodnji teden. Za izvolitev posamezen kandidat potrebuje večino glasov vseh poslancev.
Pahor je DZ v začetku meseca predlagal vse tri za izvolitev in poslancem predlagal, naj jih potrdijo. Tudi vlada je ocenila, da vsi trije kandidati izpolnjujejo pogoje, sodni svet pa je pozitivno mnenje dal le za Mišo Zgonec-Rožej, ostala kandidata pa po njegovem mnenju ne izpolnjujeta najvišjih kriterijev glede strokovne usposobljenosti na specifičnem pravnem področju mednarodnega javnega prava.
Kot je na današnji seji MVK pojasnil predsednik sodnega sveta Marko Novak, Zbičajnik sicer ima nekaj izkušenj, kot odvetnik pa ni ugledno ime na področju mednarodnega javnega prava. Kar se tiče Toplaka, pa je sodni svet po Novakovih besedah zmotilo področje. Je vrhunski strokovnjak na področju ustavnega prava, še posebej volilnega prava, a ne za mednarodno javno pravo, kjer nima neposrednih izkušenj, je dejal Novak. Poudaril je še, da je mnenje sodnega sveta nezavezujoče.
Vodja poslanske skupine Levice Luka Mesec je v razpravi dejal, da ima njegova stranka enako mnenje kot sodni svet ter MVK predlagal, naj podpre samo Zgonec-Rožejevo. Poslanci SDS Jože Tanko, Franc Breznik in Vinko Gorenak ter nepovezani poslanec Bojan Dobovšek pa so predlagali podporo vsem trem.
Po pisanju današnje izdaje Dnevnika sta stranki SDS in NSi od Pahorja zahtevali, da predlaga Toplaka, sicer ne bosta podprli nobenega njegovega kandidata. Dnevnik še piše, da se je za vse kandidate jasno izrekel le Desus, stališče SMC ni znano, ostale stranke pa so do kandidatov, ki nista dobila pozitivnega mnenja sodnega sveta, zadržane ali pa jima odločno odrekajo podporo.
Zbičajnik in Toplak sta v sredini predstavitvi v predsedniški palači menila, da je mnenje sodnega sveta napačno. "Mislim, da sodni svet ni preveril, da to sodišče ne dela več samo mednarodnega javnega prava ampak v več kot 90 odstotkih druga pravna področja," je Toplak na predstavitvi odgovoril na novinarsko vprašanje o mnenju sodnega sveta. Že pred tem je ocenil, da bi s svojim znanjem in izkušnjami z različnih področij lahko zelo koristil sodišču.
Zbičajnik pa je dejal, da je po mnenju sodnega sveta njegova pomanjkljivost ta, da naj bi se zadnjih deset let premalo intenzivno ukvarjal z mednarodnim pravom. Leta 2007 je namreč odšel z zunanjega ministrstva, a je na predstavitvi zatrdil, da se je z mednarodnim pravom ukvarjal tudi po letu 2007, piše Dnevnik.
Miša Zgonec-Rožej je imela javno predstavitev v predsedniški palači danes.
Stalno arbitražno sodišče v Haagu je bilo ustanovljeno leta 1899 kot prvi globalni mehanizem za reševanje sporov med državami. Vsaka država, ki je podpisnica haaških konvencij, ima lahko do štiri člane stalnega arbitražnega sodišča. Ta funkcija ni plačana in je predvsem častna. Člani predstavljajo nabor, iz katerega lahko države, ki nameravajo rešiti spor z arbitražo, izberejo arbitre.
Iz Slovenije je trenutno članica sodišča Mirjam Škrk, ki se ji bo mandat iztekel leta 2019. Letos se je namreč šestletni mandat iztekel Borutu Bohtetu z ljubljanske univerze, Rajku Knezu z mariborske pravne fakultete, ki je postal ustavni sodnik, ter Jerneju Sekolcu.
