Na dnevni red seje vlade je bila danes uvrščena tudi sprememba splošnega dogovora za letos, povezana z enkratnim programom za skrajševanje čakalnih dob, vendar so to točko prekinili oz. odločanje odložili. Posamezni resorji bodo namreč pregledali gradivo in ta teden dali pripombe, je v izjavi novinarjem v DZ povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki verjame, da bodo o predlogu dokončno odločili prihodnji teden.
Ministrstvo želi po njenih navedbah s predlogom omogočiti, da bi posamezne ortopedske posege, na katere bolniki predolgo čakajo, v skladu z zmožnostmi opravil koncesionar MD Medicina.
"Prvi cilj in naša skrb je, da bolniki čim prej pridejo do posega," je pojasnila ministrica, ki obžaluje, da s prelaganjem odločitve na vladi izgubljajo čas. "Pozneje kot bo odločitev, manj časa bo do novega leta za te posege," je opozorila.
Glede na časovne zmožnosti in glede na to, da ima MD Medicina za nedoločen čas zaposlena dva zdravnika, ocenjujejo, da bi ta koncesionar lahko opravil maksimalno 250 posegov, je pojasnila ministrica in dodala, da gre za atroskopijo kolena, rame in hrbtenice.
Vlada je podoben predlog za razporeditev sredstev za skrajšanje čakalnih dob imela na mizi že avgusta, a je predlog, da bi te operacije opravil koncesionar MD Medicina, v koaliciji dvignil precej prahu. Ministrica je danes pojasnila, da so z vsemi javnimi zavodi in koncesionarji ponovno preverili, ali bi lahko še dodatno opravili posege. Ugotovili so, da še vedno ostaja del bolnikov, ki prekomerno čakajo na posege, nepokrit oz. neobravnavan.
Sicer pa po navedbah ministrice enkratni program za skrajševanje čakalnih dob v večini bolnišnic poteka po načrtu. Nekatere bolnišnice bodo dobile še celo nekaj dodatnih posegov, nekatere pa manj, in sicer zaradi omejitev v kadrih in opremi.
Kolar Celarčeva je poudarila, da so uspehi vidni že predvsem pri koronografijah, kjer so se čakalne dobe skrajšale za 22 odstotkov za prioriteto hitro in 40 odstotkov za redno, prav tako so uspehi pri operacijah žolča in krčnih žil. Ministrica meni, da bodo v prihodnjem mesecu še boljši rezultati.
Vlada pa je danes razrešila tri člane sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in imenovala nadomestne člane. Trije predstavniki ustanovitelja v svetu zavoda so namreč pred kratkim odstopili, prvi kot predsednik sveta Tomaž Glažar, za njim Mateja Radej Bizjak in Simona Hribar Motore. Odstopi so sledili javnim kritikam, tudi iz koalicije, po neodločanju sveta glede odgovornosti vodstva UKC Ljubljana zaradi razmer na otroški kardiologiji.
Kolar Celarčeva je v izjavi novinarjem danes izpostavila kompetence novih članov sveta, poznavanje zdravstvenega sistema in izkušnje iz upravljanja. Od njih pričakuje, da bodo delovali strokovno, odgovorno in kompetentno ter da se bodo dogovorili za usklajene sklepe.
Ni pa ministrica konkretno odgovorila na vprašanje, ali pričakuje, da bo svet še enkrat odločal o odgovornosti vodstva zavoda za razmere na otroški kardiologiji. To je po njenih besedah stvar sveta zavoda, verjetno se bodo novi člani morali najprej seznaniti z razmerami.
Vlada je danes dala tudi soglasje k imenovanju Romane Martinčič za direktorico javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Trbovlje za mandatno dobo štirih let.
