Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so prepričani, da je ministrstvo, četudi zakon omogoča študij kadarkoli v življenju in tudi več zaporednih študijev, postavilo omejitve pri brezplačnem študiju in koriščenju pravic iz statusa študenta.
Predsednik ŠOS Aleksandar Spremo zato poziva ministrstvo, da nemudoma spremeni "napačno razumevanje določil zakona".
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa so prepričani, da je njihova interpretacija novele, ki sledi nacionalnemu programu visokega šolstva 2011-2020, pravilna. Kot so navedli za STA, novela namreč jasno določa pravice in ugodnosti iz statusa študenta za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji ob upoštevanju nekaterih izjem.
Študenti imajo v skladu z zakonom med drugim pravico do zdravstvenega varstva, subvencionirane prehrane, prevozov in bivanja ter do štipendij. Če je na primer študent vpisan na visokošolski strokovni študijski program prve stopnje, ki je ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, kar pomeni, da traja skupaj tri leta, potem lahko omenjene pravice in ugodnosti uveljavlja skupaj štiri leta na prvi stopnji študija.
Ob tem so spomnili, da so bili predstavniki ŠOS vpeti v pripravo zakona.
Sicer je vseh študentov, ki so po novem zakonu ostali brez zdravstvenega zavarovanja, po podatkih ministrstva 2133, od tega je 954 mlajših od 27 let. 471 študentov pa je vpisanih na izredni študij, kar predpostavlja, da so svoje pravice iz zakona večinoma že prej porabili, 1179 pa je takšnih, ki že po prejšnjem zakonu niso bili upravičeni do teh pravic (starejši od 27 let).
"483 študentov je torej redno vpisanih, vendar so se po vsej verjetnosti prepisali na drug študijski program in so svoje socialne pravice že izkoristili preko obsega študijskega programa in dodatnega leta na prejšnjem programu," so navedli z ministrstva in dodali, da ti študenti imajo status in lahko delajo prek študentske napotnice, ne morejo pa koristiti bonov za prehrano, subvencij za prevoz in bivanje ter štipendije.
Kot eno izmed možnih rešitev za študente, ki so zaradi spremembe zakona izgubili svoje pravice in ugodnosti iz naslova statusa študenta, na študentski svetovalnici predlagajo fiktivni vpis na eno izmed drugih (nižjih) oblik izobraževanja, s čimer lahko dobijo vsaj nekatere pravice (denimo zdravstveno zavarovanje in delo prek napotnice). "Pogost primer je predvsem vpis na izobraževanje odraslih. V veljavni zakonodaji namreč ni nobenih omejitev, ki bi študentu prepričevale, da bi bil hkrati vpisan na visokošolsko izobraževanje in dodatno še na izobraževanje odraslih," so navedli za STA in tudi sami izpostavili absurdnost te možnosti.
Za ministrstvo pa je "vsako napeljevanje k zlorabi sistema" popolnoma nesprejemljivo, ker je "študij namenjen pridobitvi izobrazbe in ne koriščenju socialnih pravic".
ŠOS je sicer tudi pozval poslance, naj sprejmejo avtentično razlago zakona, ali pa v tem delu spremenijo zakonsko novelo. Za zdaj so jim prisluhnili v Levici, ki je v DZ že vložila predlog sprememb.
Medtem pa z novim sistemskim zakonom o visokem šolstvu, ki se pripravlja že več let, tudi v tem mandatu, kot kaže, ne bo nič. Namesto celovitega zakona na ministrstvu namreč pripravljajo nove spremembe zakona, v katerem bodo opredelili javno službo, koncesije v visokem šolstvu, delovno obveznost visokošolskih učiteljev ter redni in izredni študij. Načrtujejo, da bo novela v decembru v obravnavi na vladi.
