V omenjeni pogajalski skupini od vlade pričakujejo, da bo predstavila predvidene finančne posledice dogovora z zdravniki, k čemur so jo že večkrat pozvali. Zahtevo po razkritju omenjenih podatkov so postavili tudi na zadnjem pogajalskem srečanju, 2. oktobra. Ker do nadaljevanja pogajanj zatem ni prišlo, to potezo vlade razumejo kot prekinitev pogajanj.
V pismu so pojasnili, da bi podatki omogočali objektivno presojo vladnih predlogov in morebitno prilagoditev njihovih protipredlogov in zahtev. Kot so navedli, so v okviru predvidenega nadaljevanja pogajanj o odpravi preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest, torej nad 26. plačnim razredom, podali svoj predlog. Kot menijo, je potrebno za ohranitev ustreznih razmerij pri vrednotenju delovnih mest spremeniti vrednotenje številnih delovnih mest tudi nad 26. plačnim razredom, od katerih bo treba nekatere obravnavati še dodatno zaradi spremenjenega vrednotenja delovnih mest zdravnikov.
Pri tem so vladni predlog označili za minimalističen in opozorili, da za nekatere dejavnosti praktično ne predvideva odprave anomalij na nobenem delovnem mestu, kar je, kot opozarjajo, v luči načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih nesprejemljivo glede na dejstvo, da je prišlo do sprememb pri vrednotenju delovnih mest do 26. plačnega razreda in delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb.
"Skrivanje podatka o pričakovanih finančnih posledicah dogovora z zdravniškimi sindikati skupaj z vladnimi predlogi odprave anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi, kaže na to, da vlada želi na račun ene skupine zaposlenih v javnem sektorju na cedilu pustiti velik del javnih uslužbencev, ki upravičeno in legitimno pričakujejo odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki jih zasedajo v primerjavi z drugimi delovnimi mesti v javnem sektorju," so zapisali v pismu vladi.
Obenem so izpostavili še nekatera dejstva, na katera so opozorili na zadnjih pogajanjih. Med drugim navajajo, da delodajalcem v javnem sektorju za odpravo že dogovorjene odprave anomalij niso bila zagotovljena dodatna sredstva, s katerimi bi izpolnili svoje obveznosti do zaposlenih, ki pomenijo povečan strošek dela. Tako po njihovih navedbah nekateri delodajalci v javnem sektorju svojih obveznosti iz sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam še niso izpolnili in jih ob izplačilu plač za mesec september tudi ne bodo izpolnili, pri čemer so bile posebej izpostavljene bolnišnice.
Od vlade pričakujejo jasne odgovore na zastavljena vprašanja oz. predstavitev zahtevanih informacij, enakopravno obravnavo javnih uslužbencev v vseh dejavnostih javnega sektorja, prilagoditev vladnega predloga spremenjenemu vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju ter izpolnitev dogovorjenih obveznosti do zaposlenih z zagotovitvijo dodatnih sredstev za ta namen. Sicer bodo odločali tudi o zaostritvi sindikalnih aktivnosti.
Od vlade sicer zahtevajo, da razkrije predvidene finančne posledice dogovora z zdravniškimi sindikati po posameznih postavkah. Zanima jih, kolikšne bodo finančne posledice zaradi spremenjenih uvrstitev zdravniških delovnih mest oz. uvedbe novih, nagrajevanja zdravnikov in zobozdravnikov za preseganje dogovorjenih standardov in normativov ter nagrajevanja iz naslova programa skrajševanja čakalnih dob.
Zanima jih tudi delež teh sredstev, ki bodo namenjena za nagrajevanje ostalih zaposlenih v zdravstvu, ki sodelujejo pri obravnavi bolnikov in poškodovancev, ki bodo obravnavani v okviru programa skrajševanja čakalnih dob. Prav tako od vlade zahtevajo, da predstavi finančne posledice predlaganega dviga najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, iz 57. v 60. plačni razred.
