V SDS in NSi so namreč v DZ vložili predlog priporočila, s katerim bi se DZ seznanil z domnevnimi zlorabami v sodstvu in organih pregona, vladi pa predlagal, naj jih prouči in preveri obstoj odgovornosti posameznikov. A je priporočilo zavrnil že odbor za pravosodje, zato so poslanci o njem na današnji izredni seji opravili le razpravo.
V uvodu seje je Vinko Gorenak (SDS) povedal, da so sprejem priporočila predlagali, ker je v zadnjih letih prišlo do vrste primerov, v katerih so sodniki, tožilci in policisti prekoračili in zlorabili pooblastila, kar so v priporočilu tudi podkrepili z nekaterimi odmevnimi sodnimi primeri.
Sodiščem je Gorenak poočital dvojna merila. Kako je mogoče, da je bilo podjetje Eko - park iz Lendave, ki je v predsedniški volilni kampanji leta 2012 kandidatu Danilu Türku nezakonito nakazalo 1500 evrov, za to kaznovano zgolj z opominom, neko društvo, ki je zdajšnjemu županu Andreju Fištravcu na enako nezakonit način nakazalo 100 evrov, pa je bilo kaznovano s 5000 evrov kazni, se je vprašal. Prepričan je, da sodišča tistim, ki so na pravi strani, sodijo tako, drugim pa drugače.
Na dvojnost meril po njegovem kaže tudi primer Zorana Vaskrsića, ki mu je sodišče zaradi zgolj 124 evrov osnovnega dolga rubilo hišo. Na drugi strani pa je bilo podjetjem v lasti družine ljubljanskega župana Zorana Jankovića odpisanih 16 milijonov evrov dolga, je opozoril.
V postopku prisilne poravnave družbe Electa Inženiring, ki jo obvladujeta Jankovićeva sinova, je sicer več kot 60 odstotkov upnikov pristalo na to, da bodo le 10-odstotno poplačani, sodišče pa je to le formalno potrdilo.
Po besedah Ive Dimic (NSi) navedeni in drugi primeri iz priporočila "več kot očitno kažejo, da sodni in drugi postopki velikokrat niso vodeni po načelih pravičnosti in odgovornosti". Na eni strani imamo posameznike, ki so zelo hitro obtoženi in obsojeni, pa je potem sodba razveljavljena, na drugi strani pa posameznike, pri katerih kljub obilici dokazov do sojenja sploh ne pride ali pa postopki na policiji in tožilstvu zoper njih potekajo zelo počasi, je dejala.
Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je v predstavitvi stališča vlade ocenila, da na podlagi posameznih primerov ne moremo zavzeti stališča, da je delo sodstva in organov pregona vse povprek alarmantno in škandalozno. "V kolikor bi bilo stanje v sodstvu res tako kritično in polno zlorab, bi to kazali tudi podatki," je dejala.
Po prepričanju Dušana Radiča in poslanske skupine SMC gre v primerih, ki jih navajajo predlagatelji, "za butični izbor s ciljem širjenja nezaupanja v organe pregona in sodno vejo oblasti". Opozoril je, da je "zaradi napak posameznikov nedopustno obtoževati vso sodstvo".
V DeSUS po besedah Marjane Kotnik Poropat ne morejo mimo "dejstva, da gre pri priporočilu za še en poskus političnega obračuna s pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem ter mnogimi drugimi znanimi političnimi obrazi". "Razprava kaže na to, da gre zgolj za nadaljevanje škodljive in nevarne kampanje spodkopavanja zaupanja v sodstvo," je dejala.
"Strinjamo se, da je treba narediti več in stvari izboljšati, vendar lustracija ni ustrezen način za to," je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal Matej T. Vatovec (Levica). Prava pot po njegovi oceni je, da "rešujemo probleme, ki so očitni", med drugim, da se popravi sistem imenovanja sodnikov.
Bojan Dobovšek pa je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev ocenil, da je stanje v sodstvu "fluidno", to pa lahko preseka le sodstvo samo, ki mora poskrbeti tudi za videz nepristranskosti. Glede tožilcev je ocenil, da je treba spremeniti koncept dela in preverjati njihovo uspešnost.
V splošni razpravi je Janez Janša (SDS) zavrnil navedbe, da se v sodstvu in organih pregona pojavljajo zgolj posamezni ekscesi. "Ne gre za posamične ekscese, ki se dogajajo povsod, ampak za rezultat nekega sistema, ki nikoli ni bil reformiran," je dejal.
"Če pogledam skozi prizmo današnjega delovanja sodne veje oblasti, zelo jasno vidim, da je Slovenija država, kjer obstajata dva seznama. Na enem seznamu so navadni smrtniki, za katere se zahteva dosledno spoštovanje zakonov, na drugem seznamu pa so ljudje, ki so zaščiteni, čeprav eklatantno kršijo slovensko zakonodajo," je menil Jožef Horvat (NSi).
Teja Ljubič (SMC) je predlagateljem nasprotno očitala, da komentirajo sodne odločbe na podlagi splošnih informacij. "Ne mislim, da se o posameznih sodnih zadevah ne sme govoriti ali da se jih ne sme komentirati, sporno pa je, da jih komentiramo, četudi o njih nismo podrobno seznanjeni oziroma sodimo zgolj na podlagi informacij iz medijev," je dejala.
Igor Zorčič (SMC) pa je ocenil, da je današnja seja "nekakšno ogrevanje pred interpelacijo, ki je bila vložena zoper ministra za pravosodje" Gorana Klemenčiča. "Ob tem ocenjujem, da predlagatelj pri tem ni najbolj prepričljiv," je dodal.
