Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je izvajanje sodne oblasti v letu 2016 ocenil kot pozitivno. Kot je pojasnil danes, sodstvo obvladuje prejete zadeve in jih rešuje več, kot jih prejema, čeprav ne tako intenzivno, kot bi si želeli. Nakazuje se tudi trend zmanjševanja števila sodnikov, ki se je v zadnjih letih zmanjšalo za 200, ta trend pa nameravajo še nadaljevati.
Po Florjančičevih besedah si prizadevajo tudi za krepitev ugleda sodstva v javnosti, čeprav je ta nepričakovano nižji od rezultatov, ki kažejo pozitivne trende. Vodja službe za razvoj sodne uprave Jaša Vrabec je ob tem opozoril, da na občutke ljudi, da so sodbe pravične, ne morejo neposredno vplivati, lahko pa vplivajo na učinkovitost dela sodišč. Na percepcijo javnosti po njegovih besedah veliko vpliva ravno ocena učinkovitosti, zato delajo vse, da bi ta trend obrnili.
Tudi v Sodnem svetu po besedah njegovega predsednika Marka Novaka ugotavljajo, da je trend dela sodišč pozitiven in da slovensko sodstvo napreduje. Poleg pozitivnih trendov pa so zaznali tudi nekaj težav: stagniranje reševanja pomembnejših zadev in problem specializiranih kazenskih oddelkov, kjer se število nerešenih zadev povečuje. Opozoril je tudi, da je bilo lani poleg sodnega reda spremenjenih kar 16 procesnih zakonov, kar je precej obremenilo sistem.
Z oceno o pozitivnem delovanju sodstva v lanskem letu se strinjajo tudi na ministrstvu za pravosodje. Celotna slika je po besedah državne sekretarke Tine Brecelj sicer ugodna, vendar pa ministrstvo opozarja na številne kazalnike, zaradi katerih še ne moremo biti zadovoljni. Zaskrbljujoče je stanje na izvršilnem področju pa tudi razlike v poslovanju različnih okrožij, je poudarila Brecljeva. Poleg tega pa bi bilo treba dodatne napore vložiti v spremembo percepcije javnosti o delu sodišč.
S tem se strinjajo tudi poslanci SMC. Po besedah Jasne Murgel percepcija javnosti o delu sodišča ne odraža dejanskega stanja, pač pa temelji na posameznih odmevih primerih. Zato bo treba več narediti na področju odnosov z javnostjo. Njen poslanski kolega Dušan Verbič pa je kot izrazito boleče področje izpostavil gospodarski kriminal.
Poslanec SDS Vinko Gorenak pa težavo vidi v neenotni sodni praksi. Opozoril je na nesorazmerne kazni v nekaterih primerih gospodarskega kriminala in primerih, ko je šlo za manjše zneske. Takšni primeri in tudi primeri, kot je bil primer Vaskrsić, namreč po njegovih besedah ne krepijo ugleda sodstva. Da v poročilu sploh ni govora o poenotenju sodne prakse, je opozorila tudi Anja Bah Žibert.
Da sta slab ugled in videz pristranskosti sodnikov največja težava sodstva, je izpostavil tudi nepovezani poslanec Bojan Dobovšek. Po mnenju poslanke NSi Ive Dimic pa sodstvo ni sposobno samorefleksije, težava pa je tudi v dojemanju sodstva, saj državljanom deluje, da je država nepravična.
Poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat pa je ocenila, da sodstvo prihaja v zrelejšo fazo, za katero je značilno umirjeno obvladovanje zadev in zmanjševanje števila nerešenih. S posameznimi kazalniki pa sodstvo še ne more biti zadovoljno, je dodala.
Odbor se je danes seznanil tudi s poročilom o delu Državnega pravobranilstva RS v letu 2016. Šlo je za zadnje poročilo tega organa za DZ, saj pred časom sprejeta zakonodaja 20. novembra predvideva preoblikovanje pravobranilstva v Državno odvetništvo, katerega predstojnik bo o delu poročal neposredno ministru za pravosodje.