Predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont je v torek v težko pričakovanem govoru v parlamentu naznanil, da bodo z uveljavitvijo neodvisnosti počakali, da bi dali priložnost dialogu z Madridom.
Kot je pojasnil Lisjak Gabrijelčič, se je o tej možnosti govorilo že vsaj teden dni, na koncu pa se je najverjetneje uveljavila zaradi zunanjih pritiskov, jasnih signalov, da bi bilo zelo slabo, če bi katalonska vlada stopnjevala situacijo, in zaradi pritiskov ekonomskih skupin znotraj Katalonija.
Katalonska vlada je želela poslati signal, da niso katalonski osamosvojitelji tisti, ki eskalirajo situacijo, temveč v zadnjem trenutku iščejo dialog. Žogo so tako poslali na stran Madrida, ki bi se moral odzvati - po vsej verjetnosti z nadaljnjim zaostrovanjem, je dejal.
Dejansko pa je izjava po njegovih besedah dala glede na odzive večine medijev signal določene šibkosti in neresnosti. "Vsi so pričakovali nekaj velikega, zgodilo se je nekaj na pol," je dejal, pri tem pa izpostavil, da je bilo "že veliko točk, ko je bilo napovedanega nekaj velikega, v zadnjem trenutku pa storjenega nekaj veliko manj radikalnega".
"Ljudje v Evropi in po svetu so si absolutno prehitro oddahnili, da to ne bo šlo nikamor," je prepričan. Samostojnost je bila razglašena, obstaja tudi dokajšnja razlika med dokumentom, ki so ga Puigdemont in poslanci večine podpisali v parlamentu in tem, kar je povedal, je poudaril.
Poleg tega da to niti ni bil njihov namen, tudi realno na dialog z Madridom po njegovi oceni ne morejo računati. "Možnost za dialog je bila vedno majhna, danes je še manjša kot včeraj," je menil. "Taktika katalonske vlade je zgolj to, da sproži ustavno krizo, ki je ne bo mogoče rešiti drugače kot bilateralno," je dejal.
Glede na to, da katalonska vlada nima de facto nadzora nad svojim ozemljem, sodnim sistemom in celotno policijo, bi bila razglasitev neodvisnosti po njegovem mnenju v vsakem primeru pretežno simbolična. V tem primeru bi si lahko pomagala zgolj z močno organizirano civilno družbo, pri kateri gre po oceni Lisjak Gabrijelčiča spričo njene številčnosti in organiziranosti za "zgodovinski fenomen".
