Na vladni službi za razvoj so se za pripravo dolgoročne strategije razvoja države odločili v luči po krizi spremenjenih razvojnih izhodišč Slovenije ter novih razmer v svetu, ki jih narekujejo globalni megatrendi. Zadnja veljavna strategija razvoja Slovenije se je iztekla leta 2013, sprejem nove pa si je v koalicijski pogodbi za cilj zastavila koalicija SMC, DeSUS in SD.
Ambicija nove, krovne strategije je pripraviti okvir oziroma usmeritev, ki se bo nato uresničevala skozi sektorske strateške dokumente. Danes imamo v državi 142 veljavnih parcialnih strategij in pomembno je, da voz vse vlečejo v isto smer.
"Kot podlago smo najprej skupaj s prebivalkami in prebivalci oblikovali vizijo Slovenije leta 2050, ki nam je osnovna podlaga. Z analizami, megatrendi in resorji pa smo nato prišli do strategije," je povedala ministrica, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj.
Postopek je trajal več kot leto dni, v njem so sodelovali strokovnjaki, pa tudi vsi vladni resorji, vladne službe, uradi in drugi. "Posedli smo jih za mizo, da so se morali pogovarjati en z drugim. Na začetku je bilo to izjemno težko, sedaj pa postaja vedno lažje," je pojasnila ministrica. Vsebine strategije sicer prihajajo s strani resorjev, naloga koordinatorjev pa je bila, da so jih združili "v celoto, ki ima rep in glavo".
Uresničevanje strategije sicer nikakor ne bo lahka naloga. "Vsi cilji so med seboj prepleteni, v vsakem najdete več resorjev. Več pogovorov, več kulture dialoga kot bomo sposobni, lažje nam bo šlo. Ne bo pa to prišlo samo od sebe in garancij nimamo. Trdo bo treba delati," je bila jasna ministrica.
Do leta 2030 se bo sicer zamenjalo še kar nekaj vlad, Smerkoljeva pa verjame, da bo strategija lahko služila vsem. "Dokument ni bil pripravljen politično, pripravljali smo ga skozi res vključujoč proces. Gledali smo vsebine, ne pa politike, izognili smo se vsem ideološkim zgodbam. Zato verjamem, da bo to dobro orodje za kogar koli, ki bo sedel v prihodnjih vladah," je optimistična.
Ob tem je dokument povezan tudi z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 ter se kot tak smiselno navezuje tudi na mednarodno raven. "Verjamem, da bi do enakih ali podobnih ciljev v resnici prišla vsaka vlada," je dejala Smerkoljeva in izrazila željo, da bi se Slovenci glede tega krovnega razvojnega dokumenta znali zediniti.
"Gre za krovni razvojni okvir države kot vodilo, v katero smer gremo. Vsaka posamezna vlada seveda ima pravico svojo politiko in akcijske načrte svojega dela voditi bolj v levo ali desno, bistveno pa je, da gremo v eno smer," je pojasnila.
Vsebina osnutka strategije bo sicer javnosti predstavljena po tem, ko se bo z njim seznanila vlada. Naslednja bo faza javne obravnave, v kateri Smerkoljeva pričakuje še veliko konstruktivnih predlogov. Končni dokument naj bi vlada nato sprejela predvidoma do sredine decembra.