Ljudje so na referendumu 1. oktobra izrazili podporo neodvisnosti Katalonije, je zatrdil Puigdemont in napovedal, da bo to njihovo voljo uresničil. "Danes sprejemam mandat, da Katalonija postane neodvisna država v obliki republike," je dejal.
A kot je dodal, bi bilo treba ta proces zaenkrat zamrzniti in najprej dati priložnost dialogu. "Predlagam preložitev razglasitve neodvisnosti za nekaj tednov, da bi lahko vodili dialog," je pojasnil.
Volja ljudi je resda, da se odcepijo od Španije, a kot je dejal Puigdemont, si želi tudi umiriti razmere. Obsodil je dejanja španske vlade, ki je poskušala na vse načine preprečiti glasovanje. "Cilj je bil ustvariti paniko in zasejati strah ter ljudi pripraviti do tega, da bi ostali doma," je dejal. "A to ni uspelo - niso dosegli cilja, saj je več kot dva milijona ljudi kljubovalo temu strahu," je dejal.
Obenem pa je priznal, da sta obe strani zaskrbljeni glede tega, kako naprej. "Vsi smo del iste skupnosti in naprej moramo skupaj. Edina pot naprej sta demokracija in mir," je poudaril.
Po navedbah regionalne vlade je na referendumu 90 odstotkov udeležencev podprlo neodvisnost. Udeležba je bila 43-odstotna. Nasprotniki odcepitve so v pretežni meri bojkotirali glasovanje, ki so ga španska sodišča razglasila za nezakonitega. Volilni dan je v veliki meri zaznamovalo nasilje španske policije.
Puigdemont je bil zelo kritičen tudi do preteklih dejanj španske vlade. Poleg tega da Kataloniji odreka pravico do samoodločbe in ji Barcelona plačuje preveč davkov, je doslej po njegovih besedah tudi zavračala vsakršen dialog.
"Odgovor je bil vedno radikalno in absolutno zavračanje v kombinaciji s preganjanjem katalonskih institucij," je dejal. Vsem Špancem je namenil tudi besede: "Nismo zločinci, norci, pučisti." "Smo normalni ljudje, ki bi samo radi glasovali," je dodal.
Pred poslopjem parlamenta so bile že ves dan nameščene okrepljene enote katalonske policije, ki so tudi preprečevale dostop javnosti do parlamenta. Oblasti so te ukrepe utemeljevale z "varnostnimi razlogi" po množičnih demonstracijah v nedeljo, na katerih so sto tisoči ljudi protestirali proti načrtom odcepitve od Španije.
Na območju je v času Puigdemontovega govora potekalo veliko zborovanju v podporo neodvisnosti Katalonije. Ljudje so se sicer kmalu začeli razhajati, med njimi pa je bilo opaziti številne razočarane obraze, saj so mnogi med njimi pričakovali razglasitev neodvisnosti.
Celoten dan je minil v znamenju pričakovanja Puigdemontovega govora. A namesto neposredne in takojšne razglasitve neodvisnosti, ki je bila ena od možnosti, je naredil korak nazaj, potem ko se je do zadnjega trenutka nanj krepil pritisk tako iz Španije kot tujine, naj se temu odpove.
Španska vlada je Puigdemonta pozvala, naj ne stori "ničesar nepovratnega" in ne razglasi neodvisnosti. Tik pred zdajci se je nanj s tovrstnim pozivom obrnil tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. V nagovoru v Evropskem odboru regij v Bruslju je katalonskega voditelja še prosil, naj spoštuje španski ustavni red ter ne sporoči odločitve, ki bi onemogočila dialog med katalonskimi in španskimi oblastmi.
Enostranska razglasitev neodvisnosti bi lahko vodila v aretacijo Puigdemonta in politično krizo za Španijo brez primere. Madrid je omenjal možnost uvedbe 155. člena ustave, ki predvideva razveljavitev avtonomije te pokrajine in vzpostavitve neposredne oblasti s strani Madrida.
Španski premier Mariano Rajoy naj bi španski parlament nagovoril v sredo. V prvem odzivu je sicer tiskovni predstavnik španske vlade sporočil, da je implicitna razglasitev neodvisnosti Katalonije nesprejemljiva. Dejal je še, da ni mogoče sprejeti veljavnosti referenduma, ki ga je ustavno sodišče prepovedalo, oziroma njegovega rezultata.