Strogo upoštevanje izračuna proizvodne vrzeli, ki ga uporablja komisija, vodi k sklepu, da se slovensko gospodarstvo močno pregreva, kar zahteva zelo velik strukturni napor na zelo kratek rok. Slovenija se s predpostavko o močnem pregrevanju ne strinja in se zavzema za uporabo načela prožnosti pri presojanju spoštovanja fiskalnih pravil, so pojasnili na ministrstvu za finance.
Ministrica Vraničar Ermanova je po navedbah ministrstva na to opozorila v današnji razpravi na zajtrku finančnih ministrov EU in v pogovoru z Dombrovskisom. Ponovila je oceno, da je glede na gospodarske razmere v Sloveniji in lovljenje zaostanka za najrazvitejšimi članicami EU za našo državo primeren zmernejši 0,6-odstotni strukturni napor.
Današnja razprava v Luksemburgu je pokazala, da so mnenja članic glede uporabe načela prožnosti različna, zato bo Slovenija nadaljevala svoja prizadevanja. Ministrica je Dombrovskisu tudi sporočila, da bo Slovenija osnutek proračunskega načrta v Bruselj poslala do 16. oktobra, so po zasedanju sporočili na ministrstvu za finance.
Finančni ministri EU so sicer danes v Luksemburgu potrdili nova pravila o reševanju sporov glede dvojnega obdavčevanja podjetij pri čezmejnem poslovanju v EU. "Nov sistem je velika izboljšava, ki bo spodbudila vlaganja z ustvarjanjem ugodnejšega davčnega okolja in zmanjšanjem stroškov za podjetja," je poudaril estonski finančni minister Toomas Toniste, ki je vodil zasedanje.
Namen novih pravil, ki jih morajo članice prenesti v svoje zakonodaje do 30. junija 2019, je zagotoviti učinkovitejše reševanje primerov, ko različne članice dvakrat obdavčijo isti dohodek ali dobiček, kar je resna ovira za čezmejno poslovanje, saj ustvarja pretirano davčno breme in gospodarska izkrivljanja ter negativno vpliva na čezmejne naložbe.
Na dnevnem redu sta bili še dve davčni temi. Evropska komisija je predstavila predloge za zagotovitev pravičnega obdavčevanja v digitalnem gospodarstvu in korenito reformo davka na dodano vrednost (DDV). A pri teh dveh dosjejih še ni čas za odločitve niti še ni bilo danes prave vsebinske razprave.
Evropska komisija predlaga nabor možnosti za pravično obdavčitev v digitalnem gospodarstvu na podlagi načela, da je treba dobiček obdavčiti tam, kjer je ustvarjen. V ospredju je vprašanje obdavčitve internetnih velikanov, kot sta Google in Amazon, ter podjetij iz sodelovalnega gospodarstva, kot sta Uber in Airbnb. Članice glede tega vprašanja niso enotne.
Slovenija podpira predlog, da bi spremenili definicijo stalne poslovne enote, kar bi omogočilo tudi obdavčitev tistih subjektov, ki v neki jurisdikciji niso fizično prisotni, vendar v njej poslujejo in ustvarjajo dobiček. Komisija je predlagala tudi nekaj kratkoročnih ukrepov, do katerih pa se Slovenija brez konkretnih predlogov ne more opredeliti, so sporočili z ministrstva.
Evropska komisija predlaga tudi daljnosežno reformo DDV, največjo v minulega četrt stoletja, ki predvideva uvedbo dokončnega sistema DDV in temelji na načelu obdavčitve v državi destinacije oziroma prejema blaga. Spremembe naj bi s posodobitvijo sistema po bruseljskih ocenah omogočile pobrati okoli 40 milijard evrov, ki se sedaj izgubijo zaradi čezmejnih goljufij z DDV.
Z dokončnim sistemom, ki naj bi začel po načrtih komisije delovati leta 2022, bi nadomestili trenutno prehodno ureditev za obdavčitev dobav blaga in storitev med članicami EU, v okviru katere je dovoljena oprostitev za dobavo blaga v drugo državo članico, kar je tudi eden od razlogov za čezmejne goljufije.
Slovenija po navedbah finančnega ministrstva podpira prizadevanja za uvedbo dokončnega sistema DDV, vendar ima pomisleke glede predloga, da bi v prvem koraku uvedli koncept certificiranega davčnega zavezanca - podjetja, ki je zanesljiv plačnik, za katero bi bila še naprej dovoljena oprostitev dobave blaga v drugo članico.
