Agrokorjeva izguba Počivalška ni presenetila, saj je ob spremljanju poslovanja predvideval, "da to ne more biti na nekih zdravih temeljih". Presenetili ga niso niti konkretni zneski.
Ob tem je poudaril, da Slovenija ne more pristati na to, da bi odgovornost za nastale razmere na Hrvaškem nosili tudi v Sloveniji, saj slovenska podjetja zanje niso odgovorna. "Ne bomo dovolili, da se ta kriza kot nalezljiva bolezen prenese tudi na našo stran; na naše kmete, na prehrambeno industrijo. Zato verjamem, da bomo ob vsakih takih poskusih aktivirali vsa možna sredstva, da to preprečimo," je dejal.
Je pa Počivalšek prepričan, da bo šel razvoj v matičnem podjetju v smeri, ki bo Mercatorju omogočala prestrukturiranje za dolgoročno stabilno poslovanje. Pojasnil je, da Mercator po njegovih podatkih trenutno celo izboljšuje plačilne pogoje za slovenske dobavitelje. Za slovenske dobavitelje v sistemu Agrokorja pa si želijo enakopravne obravnave.
Na vprašanje, ali po razkritju finančnih malverzacij v Agrokorju verjame, da so podatki o Mercatorjevem poslovanju v letih 2015 in 2016 korektni, je odgovoril, da "verjame oziroma si želi, da so takšni, kot so bili predstavljeni".
Ponovil je, da Slovenija podpira t. i. lex Agrokor, ki ga je pripravila hrvaška vlada. Opozarjajo pa, da ne bodo pristali na to, da bi pod ta zakon uvrstili tudi Mercator, glede česar so se tudi pritožili na sodišče. Ob tem je Počivalšek izrazil pričakovanje, da bo sodišče pospešilo svoje odločanje.
Povedal je, da se je minuli teden sestal z izrednim pooblaščencem hrvaške vlade za Agrokor Antejem Ramljakom in se seznanil s stanjem, ki ga je Ramljak nato predstavil na novinarskih konferencah. Slovenija je seznanjena tudi s predvidenimi načrti v tej fazi.
Po Počivalškovih besedah si Slovenija za Mercator želi konkurenčni poslovni model, ki bi optimiziral poslovanje. "Definitivno verjamemo v to, da bo moral svoj poslovni model korigirati in v hudi konkurenci ostalih trgovcev, med njimi diskontnih prodajalcev, najti smer," je dejal.
Mercator je sicer danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočil, da je vzpostavitev njihovega poslovanja v Bosni in Hercegovini formalizirana. Njegov nadzorni svet je namreč na predlog uprave na korespondenčni seji soglasno potrdil pogodbene rešitve za prekinitev najemnih pogodb za najem 83 trgovskih prostorov v Bosni in Hercegovini med Mercatorjevo bosansko družbo in tamkajšnjim Konzumom. Potrdil je tudi pogodbene rešitve za poravnavo neplačanih zneskov najemnine z opremo v teh trgovinah v korist Mercatorja in pogodbo za nakup trgovskega blaga s strani Mercatorja.
Skupina Agrokor je po revidiranih podatkih, ki jih je v ponedeljek v Zagrebu predstavil Ramljak, lani ustvarila nekaj več kot 11 milijard kun (1,5 milijarde evrov) izgube. Revizorji podjetja Pricewaterhousecoopers (PwC) so po popravljenih podatkih med drugim ugotovili, da je imela v letu 2015 skupina 3,6 milijarde kun (486 milijonov evrov) izgube, potem ko je prejšnja uprava za enako obdobje predstavila nekaj več kot 1,1 milijarde kun (148 milijonov evrov) dobička.
Izredni pooblaščenec je še potrdil, da so ugotovili računovodske nepravilnosti, kot so skrite obveznosti, ter da je kazensko ovadil odgovorne za poslovanje Agrokorja zaradi nezakonito pridobljene materialne koristi.
