Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Jerkičeva, ki je na kongresu ZSSS 4. oktobra na čelu največje sindikalne centrale v Sloveniji zamenjala dolgoletnega predsednika Dušana Semoliča, bo med prioritetami za naslednjih vsaj šest mesecev intenzivno delo za socialni sporazum.
Vanj želijo znova vnesti osnovo za kolektivna dogovarjanja, da bodo ta stekla in da bodo ustrezna, je dejala Jerkičeva. Želijo se tudi dogovoriti o parametrih, da bi se plače usklajevale avtomatično, "da ne bo treba za vsako uskladitev z inflacijo ali pri vsakem napredku pri dodani vrednosti ali produktivnosti veliko pogajanj".
Med prioritetami ostaja ureditev delovnega časa. "Ljudje delajo predolgo, delajo preveč, praktično ni več razmejitve med delovnim časom in zasebnim življenjem," je dejala Jerkičeva. Pri tem bo po njenih besedah velik izziv predvsem doseči, da se bodo spoštovala določila veljavne zakonodaje, saj se delo podaljšuje tudi prek možnosti, ki so v zakonu - prek nadurnega dela in prek prerazporejanja delovnega časa. "Tu upor posameznika ne pomeni dosti, zato je treba okrepiti vlogo inšpekcijskih služb, doseči dosledno prijavljanje kršitev in ljudi osveščati, da življenje nima nadur in da je tovrstno delo na kratek čas lahko upravičeno, se je pa ta kratek čas sedaj raztegnil na dolgo obdobje," je dejala Jerkičeva.
V ZSSS bodo poleg tega začeli s projektom za krepitev socialnega dialoga, v okviru katerega je cilj med drugim bolje usposobiti pogajalce na sindikalni strani, oblikovati bazo kolektivnih pogodb za lažji pregled doslej sprejetih rešitev glede posameznih vprašanj in uvesti e-izobraževanje za člane sindikatov.
Prizadevali si bodo za večjo povezanost med sveti delavcev in sindikati v podjetjih ter za ustanavljanje svetov delavcev v družbah, kjer jih trenutno ni.
Čaka jih tudi delo pri pripravi zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki bo povezan z zakonom o reprezentativnosti delodajalskih organizacij. Zakona bosta verjetno vsem prinesla obveznosti glede pregleda članstva, evidenc varovanja podatkov, je dejala Jerkičeva.
Novoimenovani izvršni sekretarji ZSSS so Lučka Böhm (za varnost in zdravje pri delu ter socialno politiko), Andreja Poje (za ekonomsko področje), Andrej Zorko (za pravna in sistemska vprašanja), Sanja Leban Trojar (za izobraževanje in odnose z javnostmi) in Nina Štrajhar (za finančno področje).
Böhmova je dejala, da si bodo prizadevali obraniti socialno državo in zastopati interes delavcev, ko bo tekel socialni dialog o reformah socialnega zavarovanja, ter servisirati sindikate dejavnosti in delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Slednje je poleg plač eden temeljnih interesov delavcev, je poudarila.
Pojetova je izpostavila področje plač, ki so glavni vir dohodka in določajo posameznikov gmotni in življenjski standard. Prizadevala si bo, da bodo dostojne, ter da se bodo redno usklajevale z inflacijo in delom produktivnosti. Pri minimalni plači je cilj, da bi postala plačno dno - da bi po izločitvi dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo sledila izločitev še ostalih dodatkov. Prizadevali si bodo med drugim tudi za davčno razbremenitev plač in drugih prejemkov ter ničelno stopnjo davka na dodano vrednost za ključne življenjske dobrine. Podpreti nameravajo omogočanje inovativnega poslovnega okolja in zmanjšanje administrativnih ovir ter to, da bi podjetja konkurenčnost gradila na inovativnosti in razvoju, ne na nizkih plačah in zmanjševanju pravic delavcev.
Zorko je poudaril, da je z digitalizacijo in novimi oblikami dela eden glavnih izzivov trg dela. Prizadevali si bodo za preprečevanje prekarnosti in bolj učinkovit inšpekcijski nadzor ter za večjo motiviranost delavcev za pridobivanje novih znanj, da bi zadostili potrebam novih delovnih mest. Želijo tudi povečati učinkovitost socialnega dialoga tako na ravni države kot posledično na ravni panog in podjetij, hkrati želijo okrepiti povezanost svetov delavcev in sindikatov ter ustanavljanje svetov delavcev.
Leban Trojarjeva, ki je bila doslej zadolžena za stike z mediji, je dejala, da bodo velik izziv odnosi z različnimi javnostmi, med drugim s člani sindikatov, ki jih želijo znova postaviti v prvo vrsto. Pri izobraževanju nameravajo med drugim nadaljevati s sistemom Sindikalne akademije in ga nadgraditi.
Štrajharjeva namerava z dosedanjo ekipo pregledati stanje pri financah in si želi, da bi zveza uspela finančno pokriti delo pri zastavljenih ciljih.
