c S

Razglasitvi katalonske neodvisnosti bi lahko sledila razveljavitev avtonomije

10.10.2017 11:35 Barcelona/Madrid, 10. oktobra (STA) - Madrid se pripravlja na morebitno razglasitev neodvisnosti Katalonije, pri čemer premier Mariano Rajoy ne izključuje niti ukrepa, ki se je doslej omenjal kot najskrajnejši - razveljavitve avtonomije te pokrajine in vzpostavitve neposredne oblasti s strani Madrida.

Da bi to storil, mora Rajoy uporabiti 155. člen španske ustave - še nikoli uporabljeno določilo, ki bi lahko odprlo Pandorino skrinjico pravnih in družbenih težav, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Zahvaljujoč določilom leta 1978 sprejete ustave - po koncu Francove diktature - je Španija ena od najbolj decentraliziranih držav zahodnega sveta. Ima 17 avtonomnih pokrajin z različnimi stopnjami nadzora nad področji, kot sta izobraževanje in zdravstvo.

Katalonci so 1. oktobra po letih prizadevanj za večjo avtonomijo na referendumu glasovali o neodvisnosti. Referendum so sodišča razglasila za nezakonitega, češ da kakršnokoli glasovanje za samoodločbo pomeni kršitev španske ustave.

Tisti, ki so glasovali, so v veliki večini - 90 odstotkov - glasovali za neodvisnost, čeprav nasprotniki izpostavljajo nizko udeležbo - 43 odstotkov - in dejstvo, da glasovanje ni potekalo v skladu z uradnimi volilnimi standardi.

Predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont je naznanil, da bo v skladu z izidi razglasil neodvisnost, morebiti že na današnji seji parlamenta.

Kot določa 155. člen španske ustave, lahko Madrid, če regionalna vlada krši ustavna določila ali "ravna na način, ki resno ogroža splošni interes Španije", sprejme "nujne ukrepe za zagotovitev njenega ravnanja v skladu s tem interesom".

Člen državi - v tem primeru osrednji vladi v Madridu - omogoča, da "prevzame nadzor nad političnimi in upravnimi institucijami uporniške regije", je za AFP pojasnila Teresa Freixes z Avtonomne univerze v Barceloni.

Kot je dodal Javier Perez Royo z univerze v Sevilli, bi ti ukrepi lahko vključevali začasno razveljavitev pooblastil regionalne vlade, postavitev katalonske policije Mossos d'Esquadra pod okrilje španskega notranjega ministrstva in celo "zaprtje regionalnega parlamenta".

Celotnemu dogajanju bi lahko sledil razpis novih regionalnih volitev, napoveduje Jose Carlos Cano Montejano z univerze Complutense v Madridu.

Rajoy sicer ne more sam uporabiti 155. člena. O svojem namenu bi moral najprej obvestiti Puigdemonta in mu dati na voljo določen čas za spremembo spornih politik. Nato bi se moral Rajoy obrniti na senat, zgornji dom španskega parlamenta, v katerem ima njegova Ljudska stranka večino.

Pristojni odbor bi moral potrditi premierjev predlog in nato senatu v glasovanje predložiti točno določene pravne ukrepe. Po besedah enega od senatorjev, ki je želel ostati neimenovan, bi lahko celoten postopek trajal teden dni. Perez Royo časovni okvir opredeljuje v trajanju "med osem in deset dni".

A 155. člen je le eden od ukrepov, h katerim se lahko zateče Rajoy. Njegova vlada ima na voljo denimo razglasitev izrednih razmer, ki bi lahko prinesla omejitve svobode gibanja in zborovanja, pojasnjuje Cano Montejano.

Zakonodaja iz leta 2015 po drugi strani Madridu omogoča, da katalonsko krizo razglasi za "situacijo, ki zadeva nacionalno varnost" in si dodeli dodatna pooblastila pri ukrepanju v Kataloniji.

Kot je v intervjuju v soboto dejal Rajoy, bo Madrid uporabil vsakršno orožje v svojem pravnem arzenalu, da bi se postavil po robu katalonskim prizadevanjem za neodvisnost.