Kot so zapisali na spletni strani koalicije, pri ljudeh iz ekonomsko neenakovredne okolja obstaja večje tveganje, da bodo obsojeni na smrt. Revščina je pomemben dejavnik tako pred in med samim sodnim postopkom ter tudi po izrečeni kazni.
Revščina je na splošno povezana z večjo verjetnostjo, da bodo posameznika zaprli. Tako denimo pri temnopoltih moških brez diplome v ZDA obstaja 60 odstotkov možnosti, da jih bodo zaprli, kaže raziskava ameriške univerze Harvard. Poleg tega imajo revnejši ljudje otežen dostop do pravosodnega sistema, k čemur pripomore tudi pomanjkanje finančnih sredstev.
Pomanjkanje finančnih sredstev je ključno tudi med samim sojenjem, saj si ne morejo privoščiti odvetnika. Odvetniki, ki jim jih brezplačno zagotovi država, pa so pogosto premalo plačani in neprimerni za delo na takšnih primerih, piše na spletni strani koalicije proti smrtni kazni.
V sodnih sistemih je pogosta tudi korupcija, ki je ponekod edini način, da se obsojenci izognejo smrti. To si lahko privoščijo bogatejši ljudje, revnejši pa ne.
Kot so še sporočili, podkupovanje paznikov in drugih zapornikov omogoči tudi boljše razmere za bivanje v zaporu po izreku obsodbe in med čakanjem na izvršitev kazni. Revščina pa otežuje tudi življenje družinskih članov po smrti obsojenca, sploh če je ta prinašal največ prihodkov.
Ministrstvo za zunanje zadeve je ob današnjem svetovnem dnevu proti smrti kazni objavilo, da Slovenija kot odločna nasprotnica smrtne kazni ponovno poziva vse države, v katerih smrtna kazen še obstaja, da jo ukinejo oziroma uvedejo moratorij na njeno izvrševanje. Dodali so, da smrtna kazen nima dokazanega vpliva na nižjo stopnjo kriminala ali povečanje varnosti ter ne povrne škode žrtvam in njihovim družinam, njena globalna odprava pa je pomembna za krepitev človekovega dostojanstva in progresivnega razvoja človekovih pravic.
Slovenija močno podpira vse dosedanje resolucije Združenih narodov, ki se zavzemajo za vzpostavitev moratorija na smrtno kazen ali njeno popolno ukinitev, ter ob tem poziva države, ki še niso ratificirale Drugega fakultativnega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni, da to storijo.
Ob današnji 15. obletnici svetovnega dneva boja proti smrtni kazni so k njeni odpravi povsod po svetu v skupni izjavi pozvali tudi zunanji ministri Slovenije, Avstrije, Lichtensteine Luksemburga, Nemčije in Švice, so še sporočili iz MZZ
Smrtno kazen so pri vseh zločinih odpravile 104 države, sedem pa za večino zločinov. 30 držav medtem smrtne kazni v praksi ni izvedlo že deset let, tako da jih je prav tako mogoče šteti med tiste, kjer so to kazen odpravili.
V 57 državah je medtem smrtna kazen še vedno v uporabi. Lani so jih izvršili v 23 državah, največ na Kitajskem, Iraku, Iranu, Pakistanu in Savdski Arabiji, so pojasnili organizatorji. Vseh 23 držav skupaj brez Kitajske je po podatkih organizacije Amnesty International izvršilo 1032 usmrtitev, najmanj 3117 ljudi pa je bilo obsojenih na smrtno kazen v 53 državah.
