Pomembna točka pogovorov med Avramopulosom in Györkös Žnidarjevo bo po napovedih notranjega ministrstva pregled stanja na področju migracij in ukrepov za obvladovanje migracijskega pritiska, sicer pa naj bi komisar v Ljubljani predvidoma podrobneje predstavil predloge za posodobitev schengenskega zakonika, ki jih je Evropska komisija predstavila 27. septembra.
Komisija je reformo predlagala zaradi večje teroristične grožnje, predlogi pa bodo med drugim omogočili tudi nadaljevanje notranjega nadzora v schengnu iz varnostnih razlogov do treh let.
V skladu s schengenskimi pravili so lahko članice doslej v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti enostransko uvedle nadzor za obdobje do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. Komisija zdaj predlaga, da bi se to obdobje podaljšalo za eno leto, obenem pa bi se dodala izjemna možnost še dveletnega podaljšanja, če bi ista grožnja obstajala tudi po enem letu in če bi bili hkrati sprejeti sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je izredno stanje. To podaljšanje pa bi bilo treba sprejeti na evropski ravni.
Slovenija je izrazila razumevanje do predlogov komisije, a ima tudi pomisleke. Kot so se konec septembra odzvali na notranjem ministrstvu, objektivni kriteriji za vzpostavitev nadzora niso merljivi, premajhna pa je tudi vloga prizadetih članic.
Slovenija poleg tega ostro nasprotuje nadaljnjemu podaljševanju nadzora na notranjih mejah, zlasti na meji z Avstrijo. Nadaljevanje nadzora pa na drugi strani želijo še Nemčija, Danska in Norveška.
Komisar Avramopulos naj bi se sicer s slovensko notranjo ministrico pogovarjal tudi o ukrepih, ki se izvajajo na zunanjih mejah EU, kot je npr. sistematična kontrola po uvedbi novega sistema nadzora meje. Na obisku v Zagrebu prejšnjo sredo je komisar že pohvalil sodelovanje Slovenije in Hrvaške pri nadzoru prometa čez mejo. Potrdil je tudi pripravljenost komisije, da državi ohranita ciljni nadzor potnikov še vsaj do 15. januarja.
