Evropski reševalni mehanizem (ESM), ki je v finančni krizi posodil denar Grčiji, Irski, Španiji, Portugalski in Cipru ter tako pomembno prispeval k preživetju in okrevanju območja evra, je v nedeljo praznoval peti rojstni dan.
Pet let po vzpostavitvi je bil danes v Luksemburgu znova na dnevnem redu finančnih ministrov držav v območju evra, ki so tokrat v precej bolj sproščenem ozračju razpravljali o njegovi prihodnji vlogi v reformirani gospodarski in denarni uniji (EMU).
Odločitev še ni in niti niso bile predvidene, saj članice najprej čakajo na podrobne predloge o poglabljanju EMU, ki jih bo Evropska komisija predstavila 6. decembra. Del načrtovane reforme je tudi uvedba položaja evropskega finančnega ministra.
Šef komisije Jean-Claude Juncker je septembra v govoru o stanju unije pozval, naj se ESM preobrazi v evropski denarni sklad. Razprava se vrti tudi okoli imena mehanizma, a to je po besedah šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema najmanjša skrb.
Ministri so danes razpravljali o treh vidikih prihodnosti ESM: njegovi vlogi v kriznem upravljanju in v bančni uniji ter o pravnih vprašanjih njegove narave in upravljanja.
Mnenja evrskih držav o prihodnji vlogi ESM se zelo razlikujejo, čeprav se načeloma strinjajo, da so potrebne spremembe. Eno od vprašanj je, ali naj mehanizem še naprej temelji na medvladni osnovi ali naj zanj velja metoda skupnosti.
Medtem ko evrske države po Dijsselbloemovih besedah menijo, da bi pravni okvir moral ostati enak, torej medvladni, se Evropska komisija zavzema, naj ESM temelji na metodi skupnosti, češ da bo le tako mogoče zagotoviti potrebno demokratično odgovornost.
Šef ESM Klaus Regling je poudaril, da dolgoročno podpira ambicijo vključitve ESM v pogodbo EU, a opozoril, da je to pravno težko izvedljivo ter da je kratkoročno in srednjeročno bolj pragmatično, da narava mehanizma ostane medvladna.
Ministri so se danes tudi načeloma strinjali, da ESM mora imeti vlogo podpornega mehanizma v okviru bančne unije, a končnega dogovora o tem še ni, saj je to vprašanje del zajetnega svežnja načrtovanih reform EMU, ki ga ni mogoče doreči ločeno.
Regling je tudi znova poudaril, da bo vloga Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki sedaj sodeluje v programih pomoči, v prihodnje vse manjša in da pričakuje, da bosta igrala osrednji vlogi v prihodnji krizi ESM in Evropska komisija.
Teme zasedanja, ki se ga je udeležila tudi slovenska ministrica Mateja Vraničar Erman, so bile še vprašanje obdavčevanja dela, gibanja mednarodnih menjalnih tečajev in gospodarske razmere na Portugalskem v sklopu spremljanja države po koncu programa pomoči.
