Predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) in župan občine Pivka Robert Smrdelj je opozoril, da predlog novele zakona o financiranju občin ni bil usklajen z združenjem. "Zdi se nam neprimerno in nesprejemljivo, da eden od temeljev lokalne samouprave ni usklajen z lokalno sfero. Predvsem je težava v novem načinu določanja višine povprečnine za občine," je poudaril.
Novela namreč predvideva, da se povprečni stroški za financiranje občinskih nalog izračunajo kot povprečni stroški na prebivalca za naslednji dve proračunski leti ob upoštevanju zmanjšanja tekočih odhodkov in transferov za sredstva sofinanciranja teh nalog iz državnega proračuna in od uporabnikov teh storitev ter zmanjšanja za obvezne dajatve, določene v področnih predpisih. V postopku za določitev višine povprečnine se poleg izračunanih povprečnih stroškov upošteva tudi okvir za pripravo državnega proračuna.
Velenjski župan in predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Bojan Kontič je opozoril, da v njihovem združenju ocenjujejo, da če se spreminja člen, ki govori o povprečnih stroških financiranja, potem je treba spremeniti še 11. člen, ki govori o nalogah, torej o tem, kateri stroški se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe občin.
"Država ne more imeti bianco menice za arbitrarno nižanje finančnih sredstev občinam na osnovi makroekonomske situacije, ampak je treba konkretno določiti pogoje za to, da se to dejansko tudi zgodi," je dodal. Po njegovih besedah mora resna analiza povedati, kaj se dogaja s stroški različnih skupin občin ter posledično tudi povedati, kakšne bodo spremembe pokrivanja teh stroškov.
Tudi Smrdelj opozarja, da bi po predlogu povprečnino prosto določala vlada, če dogovora med vlado in občinami ne bo.
Čeprav je vlada za leto 2018 predlagala dvig povprečnine za 15 evrov na 551 evrov, pa so v ZOS prepričani, da bo povprečnina glede na obseg njihovih stroškov v letu 2018 dejansko ostala na letošnji ravni, ali bo celo manjša. Glede na siceršnje sproščanje varčevalnih ukrepov v državi ni nobenih argumentov, da občine stisnejo na minimum, meni Smrdelj. Župani torej vztrajajo, da bi jim morali zagotoviti znesek, ki jim pripada po zakonu.
Tako so na seji kot zainteresirano telo z vidika občin odrekli podporo tudi predlogu sprememb proračuna za leto 2018, predlogu proračuna za leto 2019 ter predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019.
Drugo težavo v predlagani noveli zakona o financiranju občin pa župani vidijo v predvidenem sofinanciranju skupnih občinskih uprav, kjer po njihovem mnenju ni jasno, kakšne bodo posledice ukrepa. Zanje je povsem nesprejemljiv predlog, ki omejuje kvoto sredstev za sofinanciranje skupnih občinskih uprav le na 0,5 odstotka skupne primerne porabe.
Problem je tudi v tem, da so župani in združenje občin večkrat pozvali vlado, naj poenostavi sistem uporabe sredstev za sofinanciranje investicij.
Sicer pa občine vse upe polagajo v pogovor z ministrom Koprivnikarjem 18. oktobra, na katerem pričakujejo sklenitev dogovor o višini povprečnine.