Direktor konfederacije britanske industrije CBI za Škotsko Hugh Aitken je v nagovoru dejal, da sta med ključnimi točkami za napredek v pogajanjih zagotovilo za evropske državljane na Otoku in obratno glede njihovega prihodnjega položaja ter pospešena trgovinska pogajanja. S slednjim je po njegovih ocenah mogoče izboljšati gospodarske obete za obe strani, ki morata imeti v mislih velik pomen izvoza za njihovo domače gospodarstvo.
David Brozina s slovenskega zunanjega ministrstva je poudaril, da je neke vrste prisila k pospešenim pogajanjem že dvoletno izstopno obdobje, ki ne daje veliko časa za ukrepanje. Je pa treba po njegovih besedah razumeti, da ima vsaka stran svoje interese, ki jim je včasih težko obojestransko zadostiti.
Miha Košak iz Emona Capital je ob tem ocenil, da "London ostaja London", zato ni smiselno pričakovati, da bodo svoja sedeža iz Velike Britanije preselila vsa podjetja. Meni, da bodo takšna celo v manjšini. S tem se je strinjal direktor podjetja Eurosender Tim Potočnik, ki je ocenil, da lahko brexit predstavlja priložnost za finančno manj podprta podjetja. Meni namreč, da se bodo stroški poslovanja v britanski prestolnici po brexitu namreč znižali.
Košak in Potočnik sta se sicer strinjala, da je treba za dosego najboljšega možnega scenarija pogajanja izpeljati čim prej. Predstavnica britanske organizacije Institute of Directors Alexandra Renison je ob tem povedala, da približno tretjina njihovih članov ne pričakuje posebnih sprememb zaradi brexita. Kljub temu pa je po njenem mnenju treba razmisliti, kako čim bolj učinkovito nadomestiti tisto, kar bo brexit odpravil.
Na vprašanje, kaj britanska podjetja zavira pri vstopu na slovenski trg, sta Brozina in Košak izpostavila pomanjkanje mednarodnih šol. Kot sta pojasnila, otroci nekoga, ki se v Slovenijo preseli iz službenih razlogov, tu težko nadaljujejo šolanje. Po Brozinovih besedah ministrstvo sicer že izvaja ukrepe, ki bi dodatno izboljšali stanje na tem področju.
Moderatorko okrogle mize Anne-Marie Martin iz sveta britanskih gospodarskih zbornic v Evropi je zanimalo tudi, kako dobro so slovenska podjetja obveščena o aktualnem stanju pogajanj o brexit. Po ocenah Dragana Barbutovskega iz organizacije Think Europe prejemajo ustrezne informacije, meni pa tudi, da so bila o možnih posledicah britanskega izstopa iz EU dobro poučena že v času referenduma. Pritrdil mu je tudi Broznik.
Sogovorniki so se zavzeli tudi za čim nižje dajatve, ki bi pospešile gospodarsko menjavo in spodbudile gospodarsko rast.
