c S

V Svetu Evrope danes o Havlovi nagradi za človekove pravice

09.10.2017 09:51 Strasbourg, 09. oktobra (STA) - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE) bo ob današnjem začetku jesenskega zasedanja, ki bo potekalo do petka, objavila letošnjega dobitnika nagrade Vaclav Havel za človekove pravice. Na dnevnem redu zasedanja, ki se ga udeležuje tudi delegacija državnega zbora, je predlagana tudi razprava o politični rešitvi krize v Kataloniji.

Lani je nagrado Vaclav Havel za človekove pravice dobila Nadia Murad, borka za človekove pravice Jazidov, verske manjšine v Iraku.

Letos bo odbor izbral med tremi kandidati z "dolgega seznama kandidatov". To so bivši poročevalec turškega ustavnega sodišča Murat Arslan, ki se je vedno zavzemal za neodvisnost pravosodja in ki je priprt od lanskega leta. Drugi kandidat je madžarski Helsinški odbor, nevladna organizacija, ustanovljena leta 1989, ki izvaja vrsto dejavnosti na področju človekovih pravic s poudarkom na pravicah prosilcev za azil in beguncev. Tretji kandidat pa je jezuit Georg Sporschill iz Avstrije, ki je svoje življenje posvetil najbolj ranljivim ljudem, še posebej otrokom. Ustanovil je združenje, ki izvaja številne projekte v več državah, piše na spletni strani SE.

Iz Slovenije se oktobrskega zasedanja PS SE udeležuje delegacija DZ pod vodstvom poslanke Ksenije Korenjak Kramar (SMC), člana delegacije sta še Andrej Šircelj (SDS) in nepovezani poslanec Matjaž Hanžek.

PS SE bosta med zasedanjem nagovorila češki predsednik Miloš Zeman in predsednik Ukrajine Petro Porošenko. Ena od osrednjih tem bo tudi razprava o dveh poročilih v zvezi s predlogom za sklic naslednjega vrha SE.

Češki zunanji minister Lubomir Zaoralek, ki predseduje odboru ministrov SE, bo danes tudi predstavil nedavne dejavnosti odbora. Naslednji dan bo PS SE razpravljala o dejavnostih OECD v lanskem in letošnjem letu, ki jih bo predstavil generalni sekretar OECD Angela Gurria. Generalni sekretar SE Thorbjorn Jagland bo odgovarjal na vprašanja članov skupščine.

Na jesenskem zasedanju PS SE bo tudi govora o funkcioniranju demokratičnih institucij in spoštovanje človekovih pravic v Azerbajdžanu, človekovih pravicah interseksualnih oseb, uporabi novih genetskih tehnologij pri ljudeh, pregonu in kaznovanju za zločine proti človeštvu in možni genocid s strani skrajne skupine Islamska država ter predlogi za promocijo transparentnosti, odgovornosti in integritete svojih članov.

Podane so bile tudi zahteve za nujno razpravo o izredno zaskrbljujočem humanitarnem položaju muslimanske manjšine Rohingya v Mjanmaru ter novem ukrajinskem zakonu o izobraževanju kot oviri za poučevanje maternega jezika narodnih manjšin.