Morebitna razglasitev neodvisnosti
Glede na uradne izide, objavljene v petek, se je referenduma v nedeljo udeležilo 43 odstotkov volilnih udeležencev, od katerih jih je 90 odstotkov glasovalo za neodvisnost.
Kot je bilo glede na izjave predsednika katalonske regionalne vlade Carlesa Puigdemonta sklepati nekaj dni po glasovanju, naj bi 48 ur po razglasitvi uradnih rezultatov sledila razglasitev neodvisnosti. Gre za ukrepanje v skladu z začetka septembra sprejetim zakonom, ki predvideva nadaljnje korake katalonskih oblasti v primeru potrditve odcepitve Katalonije.
Napovedi so dobile jasnejši oris, ko sta minulo sredo vladajoča koalicija Junts pel Si in skrajno leva separatistična stranka CUP v parlament vložili predlog za razglasitev neodvisnosti, kar naj bi se zgodilo na zasedanju v ponedeljek ali torek.
Če bi parlament dejansko razglasil neodvisnost, se bi začelo t. i. prehodno obdobje. Podrobnosti glede upravljanja zadev, kot so varnost, meja, nadzor zračnega prostora in finance, sicer katalonska vlada po pisanju spletnega biltena EUobserver ni podrobneje opredelila.
Dialog in mediacija
A možnost razglasitve neodvisnosti se v naslednjih dneh vse bolj postavljala pod vprašaj. K ostremu odzivu Madrida, ki je naznanil pripravljenost storiti vse za preprečitev razglasitve neodvisnosti, je svoje pridal še kralj Felipe VI., ki je poudaril nujnost ubranitve ustavnega reda Španije.
Negotovost usode razglasitve neodvisnosti so nekateri razbrali tudi iz Puigdemontovih izjav, ki je v nagovoru v sredo zvečer govoril le še o ravnanju v skladu z izidi referenduma, obenem pa pozival k dialogu. Zavzel se je tudi za mednarodno mediacijo v konfliktu.
"Če se želi gospod Puigdemont pogovarjati ali pogajati ali poslati pogajalce, popolnoma dobro ve, kaj mora najprej storiti - vrniti se k zakonom," je v odzivu sporočil španski premier Mariano Rajoy.
Glede na navedbe nekaterih predstavnikov španske vlade naj v Madridu Puigdemonta sicer zaradi kršitev zakonov ne bi obravnavali kot kredibilnega sogovornika. Zavzemajo se za nove volitve in posledično menjavo ljudi, s katerimi bi lahko vodili dialog.
V Madridu zaenkrat tudi zavračajo pozive k mediaciji v sporu. Posredovanja ni pripravljena pod svoje okrilje vzeti niti EU, naj pa bi bila glede na nekatere navedbe nanj pripravljena Švica.
Kot so v zadnjih dneh izpostavljali številni, bi bilo tovrstno posredovanje v vsakem primeru mogoče le, če če bili nanj pripravljeni obe strani.
EU je sicer Barceloni poslala nedvoumno sporočilo, da separatistične težnje z njene strani ne bodo deležne podpore, kakršno pričakujejo, v zadnjih dneh pa je spričo vse večjih napetosti okrepila svoje pozive k dialogu.
Kako lahko proti Barceloni še ukrepa Madrid
Madrid je že v poskusu preprečitve referenduma sprejel niz ukrepov. Na voljo jih ima tudi več za preprečitev razglasitve neodvisnosti, med katerimi kot najskrajnejši korak velja uveljavitev 155. člena španske ustave, ki predvideva sprejem vseh "potrebnih ukrepov" za zagotovitev, da bi avtonomna pokrajina izpolnila svoje obveznosti do države.
V praksi bi to pomenilo neposredno posredovanje ali vsaj delno razveljavitev avtonomije. Kot se sicer zdi, bi se lahko Rajoy k členu zatekel zlasti v primeru dejanske razglasitve neodvisnosti.
Kot je poudaril poznavalec španske politike Luka Lisjak Gabrijelčič, nihče pravzaprav ne ve kaj dosti o členu, ki doslej ni bil še nikoli uporabljen. Jasno ni niti, kaj dejansko prinaša, kako ga tehnično izvesti, kako dolgo naj bi trajal, kaj dovoljuje osrednji vladi in česa ne.
Po oblikovanju trenutne ustave leta 1978 je bil po njegovih besedah obravnavan zgolj tehnično in o njem "ni nihče ničesar napisal". "Šlo bi za mnogo večji korak v neznano kot enostranska razglasitev neodvisnosti," je Lisjak Gabrijelčič glede njegove morebitne uporabe dejal za STA.
Svarila pred državljansko vojno
Strah pred stopnjevanjem krize v Španiji je pred dnevi sprožil celo svarila pred državljansko vojno. "Situacija je zelo zelo zaskrbljujoča. Mogoče si je celo predstavljati državljansko vojno, sredi Evrope," je v četrtek dejal evropski komisar Günther Oettinger. Le upamo lahko, da bosta Madrid in Barcelona kmalu vzpostavila dialog, je zaključil.
K dialogu je v soboto v več mestih po vsej Španiji pozivalo tudi več deset tisoč ljudi. Pod geslom Hablamos? (Se bomo pogovarjali?) so se zbrali pred mestnimi hišami, med drugim v Madridu in Barceloni. "Manj sovraštva in več besed," so vzklikali.
Vendarle, danes se v središču Barcelone obetajo protesti nasprotnikov samostojnosti Katalonije. Mnogi v Barceloni to vidijo kot provokacijo in kot "kolonialno politiko" Madrida. Napetost ostaja visoka.
