Po uradnih podatkih, ki jih je na spletni strani objavila katalonska regionalna vlada oz. generalitat, se je v nedeljo na volišča odpravilo 2,29 milijona od 5,3 milijona volilnih upravičencev, od katerih jih je 2,04 milijona glasovalo za neodvisnost. Prazne glasovnice je oddalo dva odstotka volivcev.
Končni izid se le malenkost razlikuje od prvega, objavljenega nekaj ur po zaprtju volišč. Je pa glasovanje potekalo brez transparentnega volilnega štetja, kot tudi brez katalonske volilne komisije, saj je ta skupinsko odstopila, da bi se izognila visokim kaznim, s kakršnimi ji je grozil Madrid.
Katalonske oblasti so referendum namreč izvedle ob ostrem nasprotovanju Madrida, ki vztraja pri nezakonitosti tovrstnega glasovanja, pri čemer ima tudi podporo ustavnega sodišča. Volilni dan je minil v znamenju nasilja španske policije, ki je poskušala preprečiti glasovanje.
Danes je Katalonija dočakala tudi prvo opravičilo za to nasilje, v katerem je bilo ranjenih več kot 800 ljudi in je bilo deležno številnih obsodb iz sveta. Predstavnik španske vlade v Kataloniji Enric Millo je namreč v televizijskem pogovoru dejal, da ne more storiti ničesar drugega kot obžalovati. "Opravičujem se v imenu policistov, ki so posredovali," je dejal, a katalonsko vlado v isti sapi obtožil, da je pripravila nezakonito glasovanje.
Millove izjave so nekateri že ocenili kot omilitev tonov s strani Madrida, ki je referendum prepovedal. Podal jih je v času, ko se zdi, da so katalonski voditelji tik pred tem, da razglasijo samostojnost. Vendar pa je še zelo nejasno, kdaj in če sploh bo do razglasitve prišlo.
Regionalna vlada pod vodstvom Carlesa Puigdemonta je pred dnevi napovedala, da jo bo razglasila v 48 urah po objavi uradnih izidov. Glede na nekatere navedbe naj bi se to zgodilo na ponedeljkovi seji regionalnega parlamenta, a jo je špansko ustavno sodišče suspendiralo.
Puigdemont je zato svoj nastop v regionalnem parlamentu preložil na torek. Tedaj naj bi poslancem predstavil "aktualne politične razmere", ni pa jasno, ali namerava tudi razglasiti neodvisnost Katalonije.
Zunanji minister katalonske vlade Raul Romeva je sicer danes povedal, da se bo parlament uprl odločitvi ustavnega sodišča in se bo sestal na zasedanju. "Parlament bo razpravljal, parlament se bo sestal. Potekala bo razprava in to je pomembno," je dejal.
Kot poroča agencija Reuters, pa naj bi nameraval španski premier Mariano Rajoy ob morebitni razglasitvi samostojnosti uporabiti pravico, ki mu jo daje ustava, ter razpustiti katalonski parlament in razpisati regionalne volitve.
Je pa Rajoy obenem izrazil pripravljenost na politične pogovore vseh strank, na katerih naj bi skušali poiskati rešitev spora, pripravljen naj bi bil tudi podeliti širšo avtonomijo Kataloniji. A o neodvisnosti se ni pripravljen niti pogovarjati in je tudi zavrnil poziv Barcelona k mednarodni mediaciji v sporu.
Za razpis volitev v Kataloniji, s katerimi bi razrešili politično krizo zaradi teženj katalonskih voditeljev po samostojnosti te španske pokrajine, se je zavzel tudi tiskovni predstavnik španske vlade Ignacio Mendez de Vigo. "To bi bil dober začetek za razrešitev spora... prek regionalnih volitev," je na novinarski konferenci dejal de Vigo.
Kot je dejal katalonski minister Santi Vila, ki velja za tesnega Puigdemontovega zaveznika, o "prekinitvi ognja" razmišlja tudi njegova stran.
Medtem pa je pred sodišče v Madridu danes stopil načelnik katalonske policije Josep Lluis Trapero, in sicer zaradi suma upora proti državi, češ da ni zaščitil španskih policistov pred protestniki.
Obtožbe se nanašajo na nemire v Barceloni 20. in 21. septembra, potem ko so španske varnostne sile v prizadevanjih za preprečitev referenduma izvedle racije v prostorih katalonske regionalne vlade. Racije in aretacije predstavnikov regionalne vlade so v katalonski prestolnici sprožile množične proteste, Madrid pa katalonski policiji očita, da v njih ni posredovala.
Kljub teži obtožb sodišče ni odredilo pripora ne zanj ne za voditelja dveh pomembnih civilnih združenj, ki zagovarjata neodvisnost Katalonije - Jordija Cuixarta iz združenja Omnium Cultural in vodjo Katalonske narodne skupščine (ANC) Jordija Sancheza.
Cuixart je novinarjem po koncu zaslišanja dejal, da zanika obtožbo upora. Špansko državo je tudi obtožil, da zlorablja sodišče za razrešitev "političnega konflikta". "Prepričani smo, da bo španska država slej kot prej privolila v dialog" je še dejal.
Sanchez pa je po zaslišanju dejal, da je pred sodnico branil "legitimnost mirnih in nenasilnih demonstracij".
Špansko ministrstvo za gospodarstvo je medtem potrdilo uredbo, s katero bodo podjetja lažje preselila sedeže iz Katalonije. Kot je navedlo, gre za odziv na zahtevo poslovnega sektorja, ki zaradi zaostrenih razmer v regiji poroča o težavah pri poslovanju.
Nekaj večjih bank namreč že razmišlja o selitvi sedeža v druge dele Španije. Danes je to potrdila največja katalonska banka CaixaBank.
